Pereča problematika

Načrtna zastarelost in tehnološki razvoj množita količine e-odpadkov

N.N. / Dolenjski list
15. 12. 2020, 20.15
Deli članek:

Pomislite, koliko elektronskih naprav ste imeli doma pred desetimi ali dvajsetimi leti in koliko jih imate danes? Se je morda spremenila tudi njihova življenjska doba in se je katera pokvarila tik po izteku garancije?

Dolenjski list
Ulični zbiralniki za zbiranje odpadno električno in elektronsko opremo ter baterije

Kot pravijo nekateri strokovnjaki, to naj ne bi bilo naključje, po svetu se že nekaj časa govori o načrtni tehnološki zastarelosti, ki v povezavi z nenehnim razvojem ustvarja vedno več naprav. In kje vse te končajo? Mesto zanje je v zabojnikih za odslužene elektronske in električne aparate, a pristojne službe opažajo, da jih zberejo veliko manj, kot jih nastane.

Po podatkih statističnega urada je imelo leta 2018 v Sloveniji vsaj en mobilni telefon 96 odstotkov gospodinjstev, kar je bistveno več kot leta 2000, ko ga je imela le vsaka peta družina (22 odstotkov). Tudi število računalnikov se je povečalo. Če je leta 1993 vsaj en osebni računalnik imelo približno 14 odstotkov gospodinjstev, je bilo takšnih leta 2015 že približno 75 odstotkov. Statistični podatki kažejo, da je v slovenskih domovih tudi vse več aparatov, ki olajšajo delo v gospodinjstvu in poskrbijo za večje udobje. Če k temu dodamo vse glasnejša opažanja, da naprave zaradi tehnološke zastarelosti in pokvarljivosti menjamo več kot nekoč, ugotovimo, da ni nič nenavadnega, da je e-oprema najhitreje rastoča skupina odpadkov.

Lani naj bi jih po podatkih Organizacije združenih narodov (OZN) na svetovni ravni proizvedli 53,6 milijona ton, kar je dva milijona več kot leto prej. Tako Slovenija kot savinjska regija pri tem nista izjemi. Na ravni države smo leta 2015 zbrali malo več kot deset tisoč ton e-odpadkov, leta 2019 že približno 14 tisoč, kar je za skoraj 39 odstotkov več. A to je še vedno bistveno manj naprav, kot jih nastane. Pogosto se nam še dolgo valjajo doma, preden jih oddamo kot odpadke.

NEKOČ TRAJNOST, DANES POSODABLJANJE

Katja Sreš iz Ekologov brez meja pravi, da se o načrtni zastarelosti govori že dolgo, a jo je težko dokazati. »V Franciji je na primer že nekaj let opredeljena kot zločin, sodno prakso šele dobivajo. Eden bolj znanih primerov takšne zlorabe je bila ena od posodobitev programske opreme za iPhone, ki je starejše telefone namenoma upočasnila. Končni rezultat je, da bo Apple samo v ZDA plačal do pol milijarde odškodnin,« izpostavlja Sreševa in dodaja, da je to dober znak za industrijo, a ne bo dovolj. Potrebni bodo še drugi ukrepi v smeri boljše zasnove izdelkov za dolgoživost. Evropska unija sprejema nove kriterije za dajanje takšnih izdelkov na trg, ki po novem vključujejo tudi zahteve glede trajnosti in življenjske dobe.

Tudi informatik Dušan Berce iz Celja kot poznavalec in zbiratelj starih, še delujočih računalnikov opaža med njimi velike razlike. »Menim, da so naprave za širše množice namenoma narejene manj kakovostno, da naredijo prostor novim generacijam izdelkov, ko starim poteče življenjska doba. Računalniki iz moje zbirke so stari tudi do štirideset let in z manjšimi dodelavami še vedno delujejo, medtem ko sem v zadnjih petnajstih letih zamenjal kar nekaj telefonov, ker so prenehali delovati. Če sta bili nekoč pomembni trajnost in obstojnost, sta danes v ospredju nenehno nadgrajevanje in posodabljanje.«

PRODAJAJO SVETLOBO, NE ŽARNIC

Pomemben korak na poti do manj odpadkov je oblikovanje izdelkov z daljšo življenjsko dobo, ki jih je ekonomsko upravičeno popravljati. Zdi se, da poti nazaj ni več, a Sreševa meni drugače. »Letošnja pandemija je pokazala, da je vse mogoče, celo v kratkem času obrniti življenje na glavo in spremeniti vsakodnevne navade. Ključno bi bilo poskrbeti, da ti odpadki ne bi nastajali. To je odgovornost potrošnikov, a v še večji meri proizvajalcev. Želimo si kakovostne izdelke, še bolj storitve.«

VIR SEDMIH ODSTOTKOV SVETOVNE ZALOGE ZLATA

Odslužene elektronske in električne naprave imajo zaradi vsebnosti nekaterih težkih kovin ob nepravilnem odlaganju vrsto škodljivih vplivov na okolje. Problematični so še posebej mali aparati in odpadne baterije, ki zaradi svoje velikosti velikokrat končajo v mešanih odpadkih ali celo na divjih odlagališčih. Po drugi strani so tovrstni odpadki pomemben vir surovin. Po nekaterih ocenah naj bi se v njih nahajalo sedem odstotkov svetovne zaloge zlata.

»E-odpadki nikakor ne spadajo med mešane komunalne odpadke ali – še huje – v naravo, saj lahko v okolico izločajo številne strupene snovi in težke kovine. Strogo prepovedano je njihovo sežiganje, kar se pogosto v neprimernih razmerah dogaja v državah globalnega juga in vzhoda, z namenom pridobivanja še uporabnih surovin,« pravi Urška Sreš iz Ekologov brez meja.

Najbolj problematični tovrstni odpadki so tisti, ki spadajo v skupino nevarnih. Mednje štejemo CRT-računalniške zaslone in zaslone starejših televizorjev, kjer je treba posebej skrbno ravnati s steklom, ki vsebuje premaz s težkimi kovinami. Problematični so sijalke z vsebnostjo živega srebra in hladilno-zamrzovalni aparati, ki vsebujejo hladilne pline. »Prav tako se moramo zavedati, da večina vplivov na okolje nastane že pred nakupom, torej pri proizvodnji izdelkov. Govorimo o nevidnih odpadkih, ki so bili zadnji teden v novembru tema letošnjega Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov. Pri proizvodnji enega mobilnega telefona nastane kar 86 kilogramov odpadkov, preden pride do končnega uporabnika,« dodaja Sreševa.

A ne pozabimo. Pravilno reciklirani e-odpadki so obenem bogat vir nekaterih surovin. Z ustreznim razstavljanjem lahko recikliramo kar 90 odstotkov naprav. Pri nekaterih materialih je učinkovito ponovno pridobivanje iz odpadkov prezahtevno ali predrago. V pametnem telefonu lahko najdemo kar petdeset do šestdeset različnih elementov. Milijon mobilnih telefonov na primer vsebuje 250 kilogramov srebra, 24 kilogramov zlata ter po devet kilogramov paladija in bakra.

KOT VEZNI ČLEN

Družba Zeos je največja slovenska shema, ki v imenu proizvajalcev zbira e-odpadke, odpadne baterije in nagrobne sveče ter jih predaja v postopek nadaljnje obdelave. Prevzema jih od izvajalcev lokalnih javnih služb ravnanja z odpadki na območju celotne države, enako tudi od pravnih oseb, šol, zavodov. Sodelavka za področje projektov v omenjeni družbi Urška Dolinšek pravi, da največji del predstavljajo veliki in mali aparati z informacijsko-tehnološko opremo. Sledijo hladilno-zamrzovalni aparati ter televizijski in računalniški zasloni. Stare aparate, ki so jih v času trinajstletnega zbiranja nabrali skoraj 90 tisoč ton, ločeno prevzemajo po zbirno-predelovalnih skupinah in jih nato prepeljejo v centre za predelavo v Sloveniji, kot so Surovina, Ekologo, Kemis in Dinos, oziroma v tujino.

NEUPORABNIH DELOV SKORAJ NI

Pri njih odpadke razstavijo, odstranijo ohišja, kable, stekla, plastiko, tonerje, baterije, elektromotorje, kondenzatorje in tiskana vezja ter jih obdelajo do končnih sekundarnih surovin, kot so različne vrste plastik, barvnih kovin in ostalih materialov. Večji del predstavljajo kovine, kot so železo, aluminij in baker, ter različne vrste plastik, ki jih skozi proces obdelave na koncu pridobijo kot granulat čiste plastike ter jih lahko uporabijo za proizvodnjo novih plastičnih izdelkov. »Neuporabnih delov skoraj ni, so sekundarne surovine in zelo malo odpadka,« dodaja Dolinškova.

***TEMPLEJT: Mihael 3500-4400 (tristranc, z oglasom 1/3L) RDEČ OKVIRČEK: NAJVEČ ŠTEDILNIKOV IN PRALNIH STROJEV V Simbiu, ki zagotavlja zbiranje in odvoz odpadkov na območju širše celjske regije, so lani zbrali približno 500 ton odsluženih aparatov. Med njimi je bilo največ štedilnikov in pralnih strojev (180 ton), sledili so računalniki, sesalniki in likalniki (120 ton) ter televizorji. SIV OKVIRČEK: Podarite namesto zavrzite DENARNICA IN OKOLJE BOSTA HVALEŽNA Odsluženi telefon največkrat pospravimo v predal, dokler ga zaradi prostorske stiske ne zavržemo. Veliko bolje pa je, če izberemo nekoliko drugačno pot. Še vedno delujoči izdelek podarimo komu, ki ga potrebuje, ali ga prodajmo na spletnem prodajnem portalu. Hvaležni vam ne bosta le prijateljeva in vaša denarnica, temveč tudi okolje. CITAT: »Pomemben korak na poti do manj odpadkov je oblikovanje izdelkov z daljšo življenjsko dobo, ki jih je ekonomsko upravičeno popravljati,« opozarja Katja Sreš iz Ekologov brez meja. POUDAREK: Uporabniki lahko odsluženo e-opremo iz gospodinjstev brezplačno oddajo v sivo-zelene ulične zbiralnike, ki se nahajajo na nekaterih ekoloških otokih. SLIKA 1: Ulični zbiralniki za odpadno električno in elektronsko opremo ter baterije SLIKA 2: Med e-odpadki prevladujejo računalniki, računalniški zasloni, prenosni telefoni, tablice, televizorji ter večje gospodinjske, grelne in hladilne naprave. SLIKA 3: Namesto da star telefon zavržete, ga raje podarite.***