Kruto dejstvo

Je bilo za starejše dobro poskrbljeno? Odgovor na to je jasen: ne!

Polona Krušec
15. 12. 2020, 20.00
Deli članek:

Amnesty International in Društvo Srebrna nit budno spremljata, kaj se dogaja s starejšimi Slovenci, in ugotavljata, da se kršijo njihove najosnovnejše življenjske pravice, še posebno tiste s področja zdravstvene oskrbe.

Profimedia
Ogrožene so pravice starejših do najvišje možne ravni telesnega in duševnega zdravja.

Obe organizaciji že od začetka širjenja koronavirusa oblasti opozarjata na številne pomanjkljivosti v spopadanju z epidemijo, še posebno ko gre za človekove pravice starejših. 

Seznam očitkov, ki jih slovenski Amnesty in Srebrna nit uperjata proti slovenski vladi, je dolg. »Pozna uvedba hitrih testov, nerazumevanje in prepozno odzivanje na pomanjkanje ustreznega prostora in kadrov, nepregledna navodila, prepozna priprava protokolov za zagotavljanje stikov  s svojci – vse to kaže na nezadostno skrb pri zagotavljanju pravice do zdravja starejših ljudi,« naštevajo.

Kaj je nesprejemljivo

Organizaciji izpostavljata, da je stanje zelo slabo tudi zaradi dolgoletnega nedelovanja oblasti na področju zagotavljanja dolgotrajne oskrbe, ustreznih kadrovskih in drugih normativov, gradnje domov oziroma drugih bivalnih enot in na splošno ustvarjanja ustreznih pogojev za dostojno življenje starejših. »Vse vlade so z odlašanjem reševanja situacije sistemsko kršile pravice starejših, kar se je razvilo v strukturno zanemarjanje tega dela populacije.« 

Amnesty in Srebrna nit pravita, da so bili starejši iz domov za upokojence že v prvem valu epidemije med najbolj prizadetimi skupinami, da pa tudi zdaj, ko doživljamo drugi val širjenja okužb, ni kaj drugače. »Oblasti so zatajile tudi pri pripravah na drugi val, tako so pomanjkljivosti skrbi za starejše zdaj postale še bolj izrazite,« so dejali in poudarili, da je »diskriminacija zaradi starosti nesprejemljiva, še posebno na področju zdravstvene oskrbe«.

Ne morejo mimo statistike, ki je sama po sebi zgovorna. »Podatki o umrlih v domovih starejših so zastrašujoči. Vsi ukrepi morajo biti dobro pretehtani v sodelovanju s starejšimi in/ali njihovimi bližnjimi. Tudi socialna izolacija starejših je nesprejemljiva. Zato pozdravljamo dobre prakse v domovih starejših; nekateri so pod strogimi in kontroliranimi pogoji obiske omogočili, in pozivamo, naj jim v tem prazničnem času sledijo vsi,« je poudarila Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti. 

Tako ona kot direktorica Amnestyja Nataša Posel sta dejali, da so zdravstvene in socialne oblasti »z neustreznimi in nezadostnimi pripravami ogrozile ne le človekovi pravici do najvišje stopnje zdravja in do življenja stanovalcev domov za starejše, ampak tudi pravice tam zaposlenih«.

Odziv na skrbi

»Ogrožene so pravice do najvišje možne ravni telesnega in duševnega zdravja, do dostojnega življenja, do zagotavljanja intimnega in družinskega življenja, pa tudi pravice zaposlenih v domovih za starejše. In za spoštovanje teh človekovih pravic so odgovorne oblasti, ki se morajo nemudoma odzvati na številne skrbi zaposlenih v zdravstvu, nevladnih organizacij, sorodnikov in tudi domov za starejše ter ukrepati,« sta bistvo izluščili Poselova in Marolt Medenova.

Sporno triažiranje

Obe društvi pristojne pozivata, naj zagotovijo zunanje enote za izolacijo okuženih stanovalcev socialnih zavodov za vse tiste domove, »ki zaradi kadrovskih, tehničnih ali arhitekturnih vzrokov ne morejo učinkovito izvajati rdečih con, ne da bi s tem kršili pravice neokuženih, naj nemudoma pripravijo ustrezne protokole za zagotavljanje obiskov in stikov stanovalcev, naj spremenijo kadrovske in druge normative ter sprožijo sistemski nadzor nad ravnanjem vpletenih v triažiranje še neokuženih stanovalcev domov za starejše v prvem valu epidemij«. 

Telo za monitoring

Glede triažiranja poudarjajo, da morajo stanovalci, njihovi sorodniki in celotna javnost »dobiti zagotovila, da se to več ne dogaja, da so bili vložni listi za vse umaknjeni ter da vsak oboleli v domu za starejše dobi možnost najboljše možne zdravstvene oskrbe, ki je v Sloveniji na voljo«. 

Svoje misli dopolnita z ugotovitvijo, da je dogajanje glede koronavirusa še enkrat izpostavilo, da v Sloveniji nimamo posebnega telesa, ki bi bilo pristojno za monitoring, ustvarjanje politik in sankcioniranje kršitev človekovih pravic znotraj izvršilne veje oblasti. »Naj bo tragična bilanca preteklih mesecev zadostna spodbuda, da se oblasti lotijo vzpostavitve takega telesa.«