Slovenija se je v osmih mesecih, odkar je vodenje vlade prevzela koalicija pod vodstvom Janeza Janše, bistveno prepozicionirala na zemljevidu sveta. Medtem ko večina nasprotnikov vlade opozarja na vse tesnejše politično zavezništvo z Madžarsko in Poljsko, pa je tretja Janševa vlada zunanjo politiko dala na prosto razpolago interesom Združenih držav Amerike.
Washington-Ljubljana-Jeruzalem
Ta teden se tako zunanji minister Anže Logar kot premier Janša mudita na obiskih tujih državnikov. Logar vrača obisk ameriškemu zunanjemu ministru Miku Pompeu, ki je avgusta obiskal Bled, predsednik vlade pa je zaključil dvodnevni obisk Izraela, kamor ga je povabil kolega Benjamin Netanjahu. V Jeruzalemu se je premier srečal z najvišjimi političnimi predstavniki države, pa tudi z več podjetniki. Gre za prvi tuji obisk Janše, z izjemo večkratnih potovanj v Bruselj. Premierja sta glavnino časa namenila pogovorom o sodelovanju na področju informacijskih tehnologij, s poudarkom na kibernetski varnosti. Pojavljala so se ugibanja, da naj bi se državi pogajali o orožarskih poslih, saj je tudi na tem področju Izrael med vodilnimi v razvoju, a na novinarski konferenci o tem ni bilo govora.
(Ne)mir na Bližnjem vzhodu
Skupna trgovinska izmenjava med Slovenijo in Izraelom je lani znašala 135 milijonov evrov.
Janša je poleg vljudnostnih pozdravov gostiteljem namenil še nekaj besed stanju na Bližnjem vzhodu, kjer sam vidi Izrael kot faktor miru. Zavezanost k Izraelu je Janševa vlada ne nazadnje potrdila prejšnji teden, ko je libanonsko šiitsko organizacijo Hezbolah razglasila za teroristično skupino. Gre za oboroženo skupino in hkrati parlamentarno stranko, ki je nastala ravno kot posledica izraelske okupacije južnega Libanona v osemdesetih in kot takšna za Izrael predstavlja neposredno grožnjo, hkrati pa, kot je za Svet24 nedavno pojasnil strokovnjak za Bližnji vzhod z Univerze na Primorskem Primož Šterbenc, branik pred izraelsko ekspanzijo. Odločitev o Hezbolahu sledi predhodnemu glasovanju Slovenije v Združenih narodih, ki je prvič glasovala proti pomoči Svetovne zdravstvene organizacije za Palestince na okupiranih ozemljih. Slovenija, ki je vsaj simbolično vzdrževala nevtralno držo v izraelsko-palestinskem konfliktu, se tako jasno postavlja na stran akterja, čigar sistematično in brezobzirno kršenje mednarodnega prava ter človekovih pravic je zelo dobro dokumentirano.
Krhki temelji
Slovenija te dni vendarle verjetno ni prva skrb Netanjahuja, ki se – tako kot njegov gost – sooča s krhanjem vlade. Napovedano glasovanje o nezaupnici bi lahko rezultiralo v že četrtih volitvah za kneset v komaj dveh letih. Še bolj kot domača politična šahovnica pa lahko Netanjahuja skrbi poraz Donalda Trumpa v tekmi za ponovno izvolitev za predsednika ZDA. Ta je namreč zadnja štiri leta dal Izraelu proste roke in v njegovem imenu vodil bolj ali manj uspešna pogajanja z arabskimi sosedami ter priznal Jeruzalem za prestolnico, kar je v nasprotju z vsemi sklepi ZN. Trumpa z novim letom v Beli hiši več ne bo, vprašanje pa, če do spomladi ne bosta svojih pisarn izpraznila tudi Janša in »Bibi«.
