Nekaj pojasnil, a ne veliko

Hojs: Kava v Avstriji ali kapučino v Italiji nista izjemi!

S.R./A.S.
19. 10. 2020, 21.47
Posodobljeno: 19. 10. 2020, 22.35
Deli članek:

V današnji posebni oddaji na TV Slovenija so nekateri predstavniki vlade nekoliko podrobneje pojasnili zadnje ukrepe v boju proti širjenju novega koronavirusa.

Bobo
Fotografija je simbolična.

Novinar Igor Bergant je glede omejitve gibanja in »policijske ure« najprej preizprašal ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa. Ta je pojasnil, da je smisel uvedbe omejitve gibanja med 21. in 6. uro zjutraj vezana na predlog strokovne skupine, epidemiologi naj bi namreč ugotovili ,da je veliko novih primerov okužbe povezanih z zasebnimi druženji v večernem in nočnem času. To je tudi razlog, da je strokovna skupina to predlagala. 

Med izjemami, kar zadeva "policijsko uro,"« ki se začenja s torkom ob 21. uri, so odpravljanje neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje, prihod in odhod na delo ter izvajanje nujnih delovnih nalog ter tudi dostop in nudenje storitev za nujne primere. Kot je pojasnil Hojs, se nujnih stvari ne da prepovedati, kar je nujno, bo torej mogoče. Je pa minister poudaril, da so te zadeve v pristojnosti policistov in pristojnih inšpektorjev, ki bodo to presojali. Sicer verjame, da bo to preprosto kontrolirati, saj ne pričakuje, da bi se na ulicah in trgih ponoči znašlo veliko Slovencev, ti naj bi bili večinoma doma. Je pa dejal, da bo treba okrepiti policijske enote v nočnem času. 

Na vprašanje, ali lahko nekdo, ki mora v drugo regijo na nujno varstvo vnukov, to stori? Hojs je dejal, da izjeme tak prehod omogočajo.

Pa obisk grobov? Tudi v tem primeru je Hojs pojasnil, da je ta možnost dovoljena, a da svetujejo, naj se obisk groba ne sprevržev v "neko druženje."

Hojs je sicer še dejal, da so v primeru prehajanja mej statističnih regij v 10. izjemo, ki osebam dovoljuje izvajanje vzdrževalnih del ali sezonskih opravil na zasebnem objektu ali zemljišču, zdaj dodali, da do tega ni upravičen zgolj lastnik nepremičnine, temveč vsi člani istega gospodinjstva. Je pa Hojs poudaril, da kava v Avstriji ali kapučino v Italiji nista izjemi.

Vprašanja nočnega sprehajanja psov se niso dotaknili.

Kaj omejitev gibanja ponoči pomeni za javni prevoz?

Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin je dejal, da javni prevoz deluje nemoteno in hkrati dodal, da so ob razglasitvi epidemije v rdečih regijah prevideni ukrepi tudi na tem področju. V nočnem času pa je vendarle treba poskrbeti za tiste, ki s svojim delom zaključijo ob 22. uri ali pa ob tej uri odhajajo na delovno mesto, je poudaril. Po Kacinovih besedah bi zato javni prevoz moral delovati tudi po 21. uri, ko že velja omejitev gibanja. "Ne moremo enostavno vse zapreti, to je treba početi po zdravi kmečki pameti. Nekaterih ukrepov, ki so jih nekateri avtomatsko pričakoval, vlada ni uveljavila in jih bo le, če bo dokazano, da v teh pogojih ne delujejo dovolj dobro," je izpostavil vladni govorec.

Trgovski centri in hoteli ostajajo odprti

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je potrdil, da trgovskih centrov zaenkrat ne bodo zapirali. Lastniki in upravljalci trgovskih prostorov pa so tisti, ki morajo zagotoviti 20 kvadratnih metrov površine na posamezno stranko. Delovali bodo tudi kozmetični in frizerski saloni, kjer prav tako veljajo enaki ukrepi. V kolikor je salon manjši od 20 kvadratnih metrov pa to pomeni, da je v poslovnem prostoru lahko le ena stranka. 

Avtomehanične delavnice bodo delovale naprej, je potrdil Počivalšek. 

Tudi hotelirji si bodo vsaj malo oddahnili, do zapiranja hotelov še ne bo prišlo. "Hoteli niso bili vir okužbe. Moramo najti rešitev, da lahko nadaljujejo s svojim poslovnim delom delovanja, z zdraviliško dejavnostjo in uslugami za vrhunski šport. Vse skupaj na način, da ne ogrožamo zdravja. To je že sklenjeno," je pojasnil Počivalšek. 

So časi, ko je vsakdo lahko prišel do svojega zdravnika na primarni ravni res minili?

Časi, ko je lahko vsakdo prišel do zdravnika na primarni ravni po lastni želji, so minili, so danes opozorila strokovna telesa Slovenskega zdravniškega društva. Državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje Simona Repar Bornšek je pojasnila, da to v praksi ne pomeni, da zdravniki ne bodo več zdravili ljudi, "morda smo samo v organizacijskem smislu to spremenili. Včasih je v čakalnico prišel vsak pacient, sedaj je zadeva malo spremenjena. Pacient mora najprej poklicati, seveda lahko tudi pride do zdravstvene ustanove, zdravnik pa presodi ali ga bo pogledal tisti dan ali kasneje ali pa se bosta posvetovala po telefonu".

Težave s karantenskimi odločbami še naprej ostajajo to, kar so, težave

Ali cepljenje proti gripi povečuje tudi odpornost proti covidu-19? Na žalost ne, je odgovorila Repar Bornškova. Na vprašanje, ali smo, če se cepimo proti gripi, zato bolj dovzetni za covid-19, pa je odgovorila: »Nikakor ne!«

Še vedno ostaja odprto pereče vprašanje, kaj naj storijo ljudje, ki so bili v tesnem stiku z nekom, ki je bil na testu pozitiven, hkrati pa niso prejeli odločbe o karanteni. Naj gredo bolni v službo ali se poslovijo od nadomestila plače? Na to nista znala odgovoriti ne vladni govorec ne Repar Bornškova, kot kaže pa niti vlada. Kacin je glede dela epidemiologov v teh težkih časih pojasnil, da je anketiranje visoko strokovno delo, število okuženih pa vsak dan večje, od tukaj tudi dilema. Kacin je sicer dejal, da so se o tem zapletu včeraj »pogovarjali na dolgo,« a da je dejstvo, da je epidemiologom treba pomagati, da pa je dejstvo tudi, da ministrstvo za zdravje v vseh teh mesecih ni uspelo rešiti problema izdajanja teh karantenskih odločb. V petem protikoronskem paketu so sicer predvidene neke rešitve, kjer bi velik del bremena nase prevzeli epidemiologi pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in policija. »Smo v tisti fazi, ko iščemo zelo praktične in preproste rešitve,« je dejal.

Repar Bornškova je glede Kacinovih navedb o nerešenem problemu na ministrstvu za zdravje pojasnila, da je bil največji problem pri izdajanju odločb ta, da jih je bilo treba včasih izdati tudi nekaj tisoč na dan, epidemiološka služba pa je morala v primeru ene okužene osebe včasih kontaktirati tudi 90 stikov. »Če to seštejemo in zmnožimo na dnevne primere vemo, da tudi 500 ljudi najverjetneje ne bi zadostilo temu, ker je lahko obdelava enega primera trajala tudi več ur,« je dejala ter pri tem poudarila, da se trenutno ukvarjajo z iskanjem bolnih. »Nesmiselno je ljudi obveščati, da so bili v stiku, oziroma izdajati te karantenske odločbe, če ne najdemo niti bolnih in kužnih, ki hodijo naokoli,« je pojasnila. Skratka, odgovora na to težavo še ni.