Urad za makroekonomske analize (Umar) za letos predvideva 6,7-odstotni upad BDP, gospodarska aktivnost, ki je doživela najhujši udarec v mesecih karantene, pa se bo vrnila na predepidemiološke ravni šele leta 2022. Gre seveda le za napovedi, ki pa se v veliki meri zanašajo na to, da pandemija ne bo ušla izven vsakega nadzora. Padec povpraševanja različne panoge beležijo z različnim časovnim zamikom, prav tako se razlikuje okrevanje. Medtem ko so se določeni sektorji že vrnili na predkrizne ravni (kriza v obliki črke V), se v drugih sektorjih soočajo s stagnacijo (kriza v obliki črke L).
IZVOZNO GOSPODARSTVO
Odvisnost slovenskega gospodarstva od izvoza pomeni, da je/bo okrevanje v veliki meri odvisno od ekonomskih gibanj v Nemčiji, Avstriji, Švici, na Hrvaškem in tako dalje. Kazalniki zaupanja na ravni Evropske unije se izboljšujejo, k čemur je veliko pripomogel dogovor na ravni Unije glede skupnega sklada za okrevanje.
Aktivnost bo letos pri nas predvidoma najbolj upadla v sektorjih, ki so utrpeli (in še vedno trpijo) največjo škodo zaradi omejitev druženja, organizacije dogodkov ali prehoda mej. Največji poraženec koronakrize je tako storitveni sektor, natančneje gostinci, hotelirji, ponudniki rekreacijskih, športnih, kulturnih in osebnih storitev.
TURIZEM BO OKREVAL NAJDLJE
Fedja Pobegajlo, direktor turistično-gostinske zbornice pri gospodarski zvezi Slovenije, je v pisnem odgovoru za Svet24 dejal, da je turizem tudi panoga, kjer se napoveduje najdaljše okrevanje in bo med bolj prizadetimi. »Po najbolj optimističnih napovedih naj bi stanje v turizmu iz leta 2019 dosegli šele v nekaj letih; svetovni analitiki napovedujejo, da se naj bi to zgodilo leta 2024.« Vladna pomoč v obliki vavčerjev je bila dobrodošla, a pri tem je Pobegajlo izpostavil tudi pomanjkljivosti modela, saj je bilo največ bonov unovčenih na obali, v termah in nekaterih alpskih destinacijah; »na drugi strani so mestne destinacije malodane prazne. Številni segmenti turizma – turistične agencije, velik del gostinstva, poslovni turizem, letalski prevozi, cateringi in tako dalje – pa niso bili deležni pozitivnih učinkov turističnih bonov.«
Posredno z zlomom turizma so velike izgube zabeležili tudi na področju prometa, pri čemer so najresnejše probleme imeli ponudniki avtobusnih prevozov. Javni prevoz je bil ustavljen v celoti, a se je zdaj postavil na noge. Kot opozarja Saška Kumer iz sindikata delavcev prometa in zvez, pa so v vmesnem času mnogi mali prevozniki bili primorani prenehati z obratovanjem v celoti. Zdi se, da so večji ponudniki, kot so Arriva ali Nomago, že premostili najhujše, odpuščanja so bila omejena. Ker gre za delovno silo, ki v pretežni meri prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, pa Kumrova priznava, da se zaradi tega tudi manj poznajo na slovenski statistiki.
88 TISOČ LJUDI NA ZAVODU
Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je ob koncu avgusta bilo na zavodu registriranih 88.172 brezposelnih oseb, kar je 1,4 odstotka manj kot julija in 23,2 odstotka več kot v lanskem avgustu. V obdobju prvih osmih mesecev letošnjega leta se je tako na zavodu na novo prijavilo 67.712 brezposelnih oseb, kar je 48,4 odstotka več kot lani v tem času. Samo v turizmu je od razglasitve epidemije sredi marca do konca avgusta brez dela ostalo 7656 zaposlenih. Breda Črnčec, generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije, opozarja, da je v začetnih mesecih pandemije vladal »kaos«, številni kvalitetni kadri pa so ob valu odpuščanj po njenem mnenju za vedno opustili te poklice. O poletni sezoni pa je Breda Črnčec zapisala, da so se nasprotno »soočali tudi s pomanjkanjem delavcev in iz tega razloga s težkimi delovnimi pogoji. Delavcev, ki so odšli, se ni nadomeščalo, zato so bili preobremenjeni obstoječi delavci, pojavljale so se kršitve počitkov, kršitve varstva in zdravja pri delu, psihični pritiski in stiske zaradi še dodatnega dela.«
POSLEDICE BODO TUDI DOLGOROČNE
Umar predvideva nekoliko manjši, a še vedno občuten padec v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Uvoz in izvoz sta sploh v mesecu aprilu padla za več kot četrtino, v vmesnem času pa se je mednarodni promet tako rekoč že vrnil na predkrizne ravni. Dolgoročno se bodo posledice poznale v opremi in strojih, saj so v preteklih mesecih v veliki meri izostale investicije.
O težavah avtomobilske industrije in posredno njenih slovenskih podizvajalcev smo nedavno že poročali. Direktorica Združenja kovinske industrije Janja Petkovšek je v pogovoru za Svet24 poudarila, da si proizvodne verige še vedno niso opomogle; na vprašanje, kako bi vlada lahko pripomogla k okrevanju 3400 podjetij, ki delajo na tem področju, pa je dejala, da se ob odlivu kadrov v tujino podjetja srečujejo s težavami pri povratnem pridobivanju usposobljene delovne sile in strokovnjakov iz tujine, delovna zakonodaja pa po njenem mnenju delodajalcem ne omogoča bolj fleksibilnega pristopa pri njihovem zaposlovanju. Umarjevo poročilo pa vendarle ponuja nekaj srednje- in dolgoročnih pozitivnih učinkov na domačo proizvodnjo: »Krajšanje globalnih verig vrednosti oziroma preusmeritev na geografsko bližje dobavitelje, ki se je sicer začelo že pred pandemijo, predstavlja priložnost za višjo gospodarsko rast v Sloveniji.«
