Evropska sodba

Kaj se bo zgodilo s teranom?

Mihael Korsika
5. 9. 2020, 19.30
Deli članek:

Splošno sodišče Evropske unije bo sredi prihodnjega tedna sporočilo, ali je bila odločitev Evropske komisije, da Hrvaški podeli izjemo pri uporabi imena teran, zakonita. Tožbo je zaradi podelitve izjeme proti Evropski komisiji vložila Slovenija, ki je teran v EU zavarovala z zaščiteno označbo porekla.

Bobo
Spor glede uporabe imena teran je med Hrvaško in Slovenijo izbruhnil leta 2013.

Spor med Slovenijo in Hrvaško, ki se ga je prijel naziv vojna za teran, je izbruhnil pred sedmimi leti, ko je Slovenija aprila 2013 s trgovskih polic umaknila hrvaško vino z oznako teran, saj je pod tem imenom naša država na trgu Evropske unije zaščitila svoje vino. Ob ogorčenju Hrvaške, ki takrat še ni bila članica EU, je Evropska komisija sporočila, da nobeno hrvaško vino ne more na trg EU z imenom teran, saj je Hrvaška zamudila svojo priložnost. »Hrvaška ni izrazila nasprotovanja, ko je Slovenija teran registrirala kot zaščiteno označbo porekla,« je takrat pojasnil tiskovni predstavnik komisarja za kmetijstvo Roger Waite. Teran je avtohtono slovensko vino iz čiste sorte refošk, pridelane na Krasu.

Hrvaška je predlagala Sloveniji skupno čezmejno zaščito terana, a je ta predlog zavrnila, saj to ni mogoče zaradi različnih agroklimatskih pogojev pridelave.

Evropska komisija obrnila ploščo

Kljub prvotnim zagotovilom Evropske komisije je hrvaško lobiranje čez štiri leta prineslo spremembo stališča Evropske komisije. Slednja je sprejela delegirani akt, ki Hrvaški sicer dopušča uporabo imena sorte grozdja teran za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra, a pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju, napis teran pa mora biti manjši.
V Evropski komisiji sicer ves čas poudarjajo, da delujejo v skladu z zakonodajo EU in da teran ostaja zaščiten kot izključno slovensko vino ter da bodo pogoji za označevanje zagotovili, da ne bo zavajanja potrošnikov, poroča STA. Teran je po navedbah komisije tudi vrsta grozdja na Hrvaškem, zato je v skladu s pravili EU mogoča omejena izjema za uporabo tega imena, ki pa nikakor ne vpliva na slovenske proizvajalce vina teran, saj ti ohranjajo izključne pravice v okviru zaščitene označbe porekla.
Projekt reševanja slovenskega vina teran je projekt nekdanjega predsednika Socialnih demokratov in aktualnega poslanca Dejana Židana, ki je vodil kmetijstvo ministrstvo od maja 2010 do avgusta 2018.

Profimedia
Splošno sodišče EU bo sodbo glede tožbe Slovenije sporočilo v sredo.

Židan je bil po sprejetju delegiranega akta Evropske komisije deležen številnih kritik iz vrst tedanje opozicije. Slovenski vinarji so Židanove aktivnosti podprli, ob tem pa so z njihove strani prišli tudi očitki o hrvaškem ponarejanju dokumentacije. Slovenski vinarji, ki so se organizirali v civilno iniciativo za zaščito terana, so ugotovili, da je pravilnik o izvornih sortah Hrvaške ponarejen, saj je sestavljen iz dveh dokumentov v obdobju desetih let.

V SDS so kljub temu ocenili, da Židan zavaja javnost, in razmišljali o njegovi interpelaciji, NSi in tedanja Združena Levica pa sta ga pozvali k odstopu.

Če sodba Splošnega sodišča EU za Slovenijo ne bo ugodna, bo Židan prav gotovo deležen številnih kritik, predvsem največje vladne stranke SDS, ki ne zamudi priložnosti za udrihanje po političnih nasprotnikih. Kritike bi bile še ostrejše, če bi bil Židan še vedno na čelu Socialnih demokratov. Ob tem se postavlja vprašanje, ali ni morda nenaden odstop Židana z mesta predsednika SD izpred dobrih treh mesecev povezan z bojaznijo, da bo Slovenija izgubila še eno bitko v vojni za teran, ki se počasi izteka.

Na sodbo, ki jo bo Splošno sodišče EU razglasilo v sredo, je namreč še mogoča pritožba na Sodišče EU. Če bi Slovenija tožbo dokončno dobila, bi lahko vložila tudi tožbo za denarne kazni zaradi kršitve prava Evropske unije.

Klobase, zelje in pršut

Spori glede zaščite v Evropski uniji niso tako redki. Slovenija in Hrvaška sta se do zdaj sporekli še glede zaščite kranjske klobase, varaždinskega zelja in istrskega pršuta.

Leta 2012 je Slovenija pri Evropski komisiji oddala vlogo za zaščito kranjske klobase z geografsko označbo, na katero so pritožbo vložile Avstrija, Nemčija in Hrvaška. Stekla so pogajanja, po doseženem kompromisu pa je Evropska komisija v začetku leta 2015 odobrila vnos kranjske klobase v register zaščitenih geografskih označb. Ob tem lahko avstrijski in nemški proizvajalci še naprej uporabljajo imena Krainer, Käsekrainer, Schweinskrainer, Osterkrainer in Bauernkrainer, Hrvaška pa je dobila 15-letno prehodno obdobje, v katerem še lahko uporablja izraza kranjska oziroma kranjska kobasica.

STA
Teran je avtohtono slovensko vino iz čiste sorte refošk, pridelane na Krasu.

Leta 2015 pa se je Slovenija pritožila na vlogo Hrvaške za registracijo varaždinskega zelja. »Varaždinsko zelje je pozna udomačena sorta zelja, ki je odlična za kisanje in skladiščenje. V Sloveniji sta v sortni listi vpisani dve sorti zelja, ki uporabljata v imenu besedo varaždinsko, ki je primerno za kisanje,«so takrat pojasnili na ministrstvu.

Slovenija je uspela, saj je Evropska komisija odločila, da se bo varaždinsko zelje sicer zaščitilo kot hrvaški izdelek, vendar bo lahko Slovenija še naprej, brez časovne omejitve, pod določenimi pogoji uporabljala to ime.

V primeru istrskega pršuta, pri katerem se je na hrvaško vlogo prav tako pritožila Slovenija, pa je bil sklenjen kompromis o skupni zaščiti.