Prihodnost

Janša o digitalnem davku: "Kot da bi točili bencin v avtomobile brez vseh trošarin"

G.G./STA
21. 7. 2020, 10.03
Posodobljeno: 21. 7. 2020, 10.18
Deli članek:

Po uspešnem zaključku vrha EU se je slovenski premier Janez Janša dotaknil tudi zadev, ki med pogajanji niso bili v središču pozornosti javnosti, čeprav so za prihodnost ključna.

Reuters
Fotografija je simbolična

Voditelji članic EU so se po štirih dneh intenzivnih pogajanj danes dogovorili o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, od tega je 390 milijard namenjenih za nepovratna sredstva, preostalo pa za posojila.

Bistvo svežnja je začasen dvig praga lastnih virov za 0,6 odstotne točke, ki bo Evropski komisiji omogočil zadolževanje na finančnih trgih in s tem financiranje okrevanja od pandemije. Ta pandemični dolg, tudi nepovratna sredstva, bo treba vrniti. Voditelji so se zavezali, da bodo to storili do konca leta 2058. Ukrep dviga praga lastnih virov morajo ratificirati tudi nacionalni parlamenti.

Da bi pandemični dolg laže odplačali, so se voditelji danes zavezali, da si bodo v prihodnjih letih prizadevali za reformo sistema lastnih virov in uvedbo novih lastnih virov. Prvi korak bo novi lastni vir na podlagi nerecikliranih plastičnih odpadkov, ki naj bi ga uvedli z januarjem prihodnje leto.

Poleg tega bo Evropska komisija v začetku prihodnjega leta predlagala mehanizem obdavčenja ogljično intenzivnih industrijskih proizvodov, ki jih unija uvaža iz tretjih držav, in digitalno dajatev s ciljem njune uvedbe najpozneje do januarja 2023. Predlagala bo tudi prenovo sheme trgovanja z izpusti, konkretno možnost njene razširitve na letalstvo in pomorstvo.

Unija si bo v prihodnjih sedmih letih prizadevala tudi za uvedbo dodatnih novih lastnih virov, ki lahko vključujejo tudi davek na finančne transakcije, so se še dogovorili voditelji. Davek na finančne transakcije sicer po propadlem poskusu njegove uvedbe na ravni EU že leta neuspešno poskuša uvesti skupina voljnih članic, med njimi Slovenija.

Nadzor nad profiti velikanov

"Subvencije bo treba odplačati. Eden večjih premikov je teh nekaj besed, ki govorijo o lastnih virih EU, saj bo čez sedem let, ko se bomo pogajali o naslednjem proračunu, to ključna stvar," je v povezavi z vprašanjem lastnih virov danes poudaril premier Janša. Kot verjetno največji potencialni lastni vir EU v prihodnosti je izpostavil digitalni davek.

Koronska kriza je po njegovih besedah že zdaj bistveno povečala dobičke digitalnih gigantov, saj je pospešila spremembo načina življenja, ti profiti se bodo v naslednjih petih letih najmanj podvojili, ustvarjajo se povsod, dajatve se pa sploh ne zbirajo tukaj. "Kot da bi točili bencin v avtomobile brez vseh trošarin," je ponazoril.

Področja digitalnega davka ne more nobena članica unije urediti sama, le EU je dovolj velika in močna, da to vprašanje reši in se izpogaja o nekem globalnem dogovoru, ki bo v korist vseh. "Ko gre za velike gigante, niti države, od koder ti prihajajo, nimajo resnega nadzora nad profiti, ki se tudi potrojijo v rekordnem času," je ponazoril.

Ob tem je izpostavil, da je nedavno govoril z generalnim sekretarjem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Angelom Gurrio, saj poteka poskus dogovora glede digitalne obdavčitve v okviru te organizacije.

Za slovenski parlament sprejemanje omenjenih odločitev po premierjevih besedah ni problem. Obdavčitev izpustov in plastike je po njegovih besedah problem za tiste države, ki so te vire že vključile v nacionalno davčno politiko.

Premik glede novih lastnih virov, ki se je med maratonskim vrhom dogajal bolj v ozadju, izven pozornosti javnosti, je po Janševem mnenju ključen z vidika dogovorov o vseh prihodnjih finančnih instrumentih EU.