Dokument so podpisali predstavniki italijanskih oblasti na več ravneh, rektor tržaške univerze ter predsednika obeh krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji. Borut Pahor je podpis dokumenta označil za stoletno dejanje in zgodovinski dogodek. "Krivica je popravljena, zadoščeno je pravici," je poudaril po podpisu. Dodal je, da gre za zasluženo zmago vseh, ki so dolgih sto let in danes verjeli v sočutje, spoštovanje in združeno Evropo.

"Danes gre za prepovedane sanje, ki so postale resničnost. Kot bi se po stotih letih končno poravnale vse zvezde, a se niso same, vsi skupaj smo jih," je še poudaril Pahor.

Sergio Mattarella pa je dejal, da zgodovine ne moremo izbrisati in težke izkušnje ljudi na tem območju ne moremo pozabiti. "Zato nas sedanjost in prihodnost kličeta na odgovornost," je izpostavil. Po njegovih besedah s slovenskim predsednikom danes zaznamujeta pomemben korak k dialogu dveh kultur, ki sta zelo pomembni za to območje.

Spravno pred bazoviško fojbo

Pri Bazovici pa sta predesednika položila venca k spominskemu obeležju na bazoviški fojbi, zatem pa še k spomeniku bazoviškim junakom. Ob poklonu pred obema spominskima obeležjema sta se predsednika obeh držav prijela za roke.

Poklon pred bazoviško fojbo je minil v spravnem duhu, poleg predstavnikov institucij pa so se ga udeležili tudi predstavniki javnega življenja in civilnodružbenih organizacij.

Slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc je ob robu slovesnosti poudarila, da gre za zgodovinski dan, "prelomni dan za zgodovino Trsta, za zgodovino te meje". Po njenem mnenju je pomembno tudi dejstvo, da sta se predsednika poklonila na dveh simbolnih krajih, ki sta ju vsaka posamezna skupnost izbrali za svoj simbolni kraj.

"Mislim, da je to začetek nekega novega procesa, neke nove prihodnosti, na kateri bomo gradili našo evropsko identiteto," je ocenila Rojčeva.

Glede polemik okoli Pahorjevega poklona pred bazoviško fojbo je senatorka menila, da so vsi mrtvi vredni spoštovanja in da "ima vsakdo pravico, da spoštuje svoje mrtve. To je temelj, na katerem lahko gradimo medsebojno spoštovanje, ne smemo pa zlorabljati mrtvih, kot se je dogajalo v teh letih na 10. februar (dan spomina na žrtve fojb, op. STA), in ne smemo iz njih narediti nekaj, česar tudi oni ne bi hoteli".

borut-pahor, sergio-mattarella, narodni-dom, spomenik-bazoviškim-žrtvam
Bobo
Italijanski in slovenski predsednik, Borut Pahor in Sergio Mattarrela, sta ob 100. obletnici požiga Tržaškega narodnega doma položila venca k spominskemu obeležju na bazoviški fojbi, zatem pa še k spomeniku bazoviškim junakom.

Očividec požiga

Že prej sta Pahor in Mattarella tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju, očividcu fašističnega požiga pred sto leti, izročila najvišji državni odlikovanji obeh držav.

Slovenski predsednik je Borisu Pahorju vročil red za izredne zasluge za življenjski prispevek k razumevanju in povezovanju narodov Evrope in za nepopustljivo zavzemanje za slovenstvo in demokracijo. Italijanski predsednik pa mu je vročil odlikovanje vitez velikega križa, red za zasluge Italijanske republike.

Sprejel kljub začetnim ugovorom

Pisatelj Pahor je pred dnevi pojasnil, da se je kljub začetnim ugovorom, ki jih je imel do odlikovanj obeh predsednikov, odločil, da ju sprejme in posveti vsem, ki so umrli v taboriščih.

Kot otrok priča požigu

Boris Pahor, ki bo 13. avgusta dopolnil 107 let, je bil kot otrok priča požigu Narodnega doma pred natanko stotimi leti, 13. julija 1920. Požig tedaj največjega simbola slovenstva je kasneje popisal v delu Grmada v pristanu ter romanu Trg Oberdan.

Direktorica Narodne in študijske knjižnice Trst-Gorica, ki naj bi se kot prva po obnovi vselila v dom, Luisa Gergolet je dejala, da jo prevevajo močni občutki. Knjižnica naj bi se v dom vselila šele čez nekaj let, saj se mora od tam najprej izseliti tržaška univerza. Knjižnici bo namenjeno drugo nadstropje, kjer je že knjižnica fakultete za prevajalce in tolmače.

Pisatelj vse življenje opozarja na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam, ter na nujnost samozavestne, pokončne drže v najširšem pomenu besede, ki lahko temelji le na dobrem poznavanju zgodovine in lastne identitete. Pisatelj, tudi zapriseženi borec za pravice ogroženih jezikov in pripadnikov ogroženih kultur, je vselej poudarjal, da je nacionalna zavest nujna za preživetje Slovencev v Italiji ter človeka in človeštva v svetu.

S svojimi razmišljanji posebej rad nagovarja mladino in jo poziva k aktivnemu udejstvovanju, ki naj bo osnovano na znanju, poglabljanju in študiju zgodovine, prava in diplomacije, zato da bo svet lahko doživel resnično spremembo.

V zadnjem času pa je v medijih ob 100. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu spregovoril o tem dogodku, ki mu je bil priča na pragu sedmega leta. Ob tem je podprl prizadevanja, da bi dom ponovno prešel v last slovenske manjšine, hkrati pa je ponovno pozval, da bi v Italiji objavili poročilo mešane slovensko-italijanske komisije o obdobju od leta 1880 do leta 1956.

Za njegovo najbolj znano delo velja Nekropola iz leta 1967, v kateri opisuje taboriščno izkušnjo in s katero je zaslovel tudi po Evropi. Sam je večkrat poudaril, da so ga v tujini prepoznali prej kot doma. Roman je bil preveden v francoščino, nato pa še v številne druge jezike. Tudi sicer so njegova dela priznana prek meja in velja za enega najbolje prodajanih slovenskih avtorjev v tujini.

Za svoja literarna dela je Pahor prejel vrsto nagrad in časti, med njimi Prešernovo nagrado (1992), srebrni častni znak RS (2000) in francoski red legije časti (2007). Ob 102. rojstnem dnevu je prejel častni naziv kulturni ambasador Republike Slovenije.

Pahor je bil predstavljen že v nekaj dokumentarcih, nazadnje se mu je lani britanski BBC poklonil s filmom Človek, ki je videl preveč, ki ga opiše kot najstarejšega znanega preživelega zapornika v nacističnih taboriščih. Več prispevkov so mu v minulih letih posvetili tudi tuji mediji, denimo Le Monde, Rai in The Guardian.