Nov protikoronski zakon je v glasovanju v DZ podprlo 50 poslancev, poleg koalicijskih tudi SNS in en poslanec LMŠ. Proti jih je bilo 23, večinsko v Levici, SD in LMŠ.

Zakon podaljšuje ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do 31. julija z možnostjo podaljšanja še do konca septembra. »S prvimi tremi paketi ukrepov smo do zdaj uspeli ohraniti 260.000 delovnih mest,« je poudaril minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Nadomestila plač za delavce v karanteni, ki jim delodajalec ne bo mogel organizirati dela na domu, bo do konca septembra prevzela država. Višina nadomestila bo odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni, pri čemer bodo tisti, ki jim bo karantena odrejena zaradi stika z okuženo osebo v času opravljanja dela, prejeli nadomestilo v višini, kot če bi delali. Medtem tisti, ki bodo zavestno odšli v državo z rdečega seznama in jim bo ob vrnitvi odrejena karantena, povračila razen v določenih primerih ne bodo prejeli. Poslanci so se s tem večinoma strinjali. »V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do različnih izigravanj,« je menila Mojca Žnidarič (SMC). Za financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih v javni mreži ter Zavodu RS za zaposlovanje namerava vlada v proračunu zagotoviti 31 milijonov evrov. Predvsem domovi za starejše so kadrovsko podhranjeni, kar se je nabiralo desetletja, v tej krizi se je to še posebno potrdilo, je pojasnil Cigler Kralj.

Hit poletja: turistični boni in nekatere novosti

Koriščenje turističnih bonov, ki so se po besedah ministra Cigler Kralja izkazali za pravo uspešnico, bo po novem mogoče tudi v tistih nastanitvenih obratih, ki dejavnost opravljajo samo sezonsko, oziroma v vseh nastanitvenih obratih, in ne le pri tistih, ki so bili v register vpisani marca ob razglasitvi epidemije. V opoziciji bi možnost koriščenja bonov podaljšali do konca februarja 2021, vendar DZ dopolnila ni sprejel. So pa od Mojce Škrinjar (SDS) dobili odgovor, da bi bilo vredno o predlogu razmisliti, vendar šele ob pripravi proračuna za prihodnje leto. »To proračunsko leto je pač omejeno,« je dejala. Študentske bone za prehrano bo letos izjemoma mogoče koristiti tudi v drugi polovici julija, kar je dva tedna dlje kot doslej, delodajalcem pa se zamika rok, do katerega morajo po zaključku šolanja zaposliti svojega štipendista.

Na sledi okužbam z mobilno aplikacijo

Z namenom preprečevanja širjenja okužb zakon predvideva vzpostavitev in zagotavljanje delovanja aplikacije za pametne telefone, katere namen je obveščanje uporabnikov o stikih z okuženimi in osebami, ki jim je bila odrejena karantena. Uporaba aplikacije bo prostovoljna, razen za tiste v karanteni in potrjeno pozitivne, zaradi česar so te določbe deležne kritik o nedopustnem nadzoru države nad državljani in grobem posegu v ustavne pravice. Opozicija je poskušala na seji matičnega delovnega telesa celotno poglavje o aplikaciji iz zakonskega besedila črtati, a ji ni uspelo. Interventna zakonodaja bo morala biti po besedah Tine Heferle (LMŠ) namenjena predvsem vsebinam ekonomske in socialne narave, ne pa represivnim ukrepom. Poslanka Levice Nataša Sukič pa je napovedala, da se nameravajo s preostalimi opozicijskimi strankami uskladiti o ustavni presoji določb zakona o mobilni aplikaciji.

Mrtvih človekove pravice ne zanimajo

V koaliciji so medtem poudarjali, da bo mobilna aplikacija v pomoč zdravstvenim delavcem. »Bila bi v veliko pomoč epidemiologom, ki veliko časa porabijo za to, da najdejo čim več stikov okuženih,« je dejala Tadeja Šuštar (NSi). Na ministrstvu za zdravje mobilno aplikacijo podpirajo. Večina prenosov okužbe z novim koronavirusom se zgodi v začetnem obdobju bolezni oziroma že nekaj dni pred pojavom simptomov, in mobilna aplikacija bi omogočila, da bi sami opozorili svoje stike, naj stopijo v stik z zdravnikom, je pojasnila država sekretarka Tina Bregant. Robert Polnar (Desus) je ob tem izpostavil, da je osnovna človekova pravica do življenja. »Če je ogrožena pravica do življenja, potem so vse ostale pravice dobesedno zanemarljive. Zakaj? Mrtvega človeka človekove pravice pač ne zanimajo,« je dejal. Peter Geršak z ministrstva za javno upravo je zagotovil, da bo aplikacija zagotavljala anonimnost, dobre rezultate pa naj bi dajala že v primeru, da si jo bo na svoje pametne telefone naložilo več kot deset odstotkov prebivalcev. Aplikacija bi bila lahko po besedah ministra za javno upravo Boštjana Koritnika na voljo v nekaj tednih.