Policisti so v petek pred protivladnimi protesti v središču prestolnice zunaj lokacije protesta zaustavili več naključnih mimoidočih in zahtevali legitimacijo. Na družbenih omrežjih se je kasneje pojavilo več posnetkov postopka legitimacije, na katerih avtorji trdijo, da so policisti postopek opravičevali s sumom »bodočega kaznivega dejanja udeležbe na protestu«. V nekaterih primerih pa so ostali brez pojasnila. »Mogoče ker sem oblečena v črno, ali pa ker imam transparent. Ne vem,« v enem izmed posnetkov pravi mlajša ženska. Policija naj bi legimitirala tudi posameznike, ki niso imeli s seboj transparentov.
Policisti so pri varovanju shoda opravili še 30 postopkov ugotavljanja identitete in trenutno ugotovili še kršitev zakona o javnih zbiranjih ter tri kršitve zakona o osebni izkaznici, pa so po protestih sporočili s Policijske uprave Ljubljana. Kasneje so za Slovensko tiskovno agencijo dodatno zatrdili, da niso ugotavljali identitete naključnih mimoidočih, temveč oseb, za katere obstajajo razlogi v 40. členu zakona o nalogah in pooblastilih policije.
Ustavni pravnik in profesor Univerze na Primorskem Andraž Teršek je na facebook profilu delil besedilo svoje kolumne, v kateri je že pred časom poudaril, da policija brez razloga ne sme izvesti legitimacije. »Policija nikoli ne sme človeka zaustaviti in ogovoriti samo zato, da od njega zahteva legitimiranje z veljavnim osebnim dokumentom. In mu v primeru, da takega dokumenta nima pri sebi, spisati globo. Za prekršek. Nikoli! Vsakič, ko se to zgodi, gre za kršitev ustavnih pravic in svoboščin človeka, pa tudi za nezakonito ravnanje – glede na zakon o nalogah in pooblastilih policije.«
Policisti lahko v skladu z omenjenim zakonom med drugim ugotavljajo identiteto osebe, če »z obnašanjem, ravnanjem ali zadrževanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo storila, izvršuje ali je storila kaznivo dejanje ali prekršek«. »Za zadrževanje na določenem kraju ali v določenem času se šteje zlasti navzočnost na javnih krajih, kjer je gibanje dovoljeno pod določenimi pogoji, v okolišu varovanih objektov, objektov posebnega pomena ali na drugih krajih, zlasti kjer je večja dnevna, občasna ali trenutna migracija ljudi, oziroma na javnem prevoznem sredstvu, če gre za varnostno tvegana območja,« pravi zakon o nalogah in pooblastilih policije.
Ustavni strokovnjak Teršek sicer ocenjuje, da so določbe zakona, ki dovoljujejo legitimacijo, razumne in stvarno utemeljene, zato ustrezajo določbam in duhu ustave, medtem ko poziva k ukinitvi sporne prakse naključne legitimacije.
»Policizem«
»Vljudno prosim vse akterje, ki lahko k temu aktivno prispevajo, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da se ta praksa (imenujem jo »policizem«), ki jo izvaja (le) določen del policistov, končno preneha in konča!« je pod besedilo kolumne na facebooku zapisal Teršek. Besedilo je opremil s fotografijo Ustave Republike Slovenije.
Takšni postopki po njegovi oceni škodujejo ugledu in avtoriteti policije kot celote. »Policija pa ugled in avtoriteto, izkazano z načinom opravljanja dela in javno držo, še kako potrebuje,« meni ustavni strokovnjak. Takšni postopki po njegovem mnenju škodujejo tudi vsem policistom in policistkam, ki »odlično in vzorno, maksimalno profesionalno, zakonito in etično opravljajo ta družbeno tako pomemben in težaven poklic«. »Hkrati pa sem v mislih, izrazito pozitivno naravnanih, z vsemi policisti in policistkami vselej, kadar so tako ali drugače 'prisiljeni' v početja, ki niso združljiva s sodobno ustavno demokracijo, vladavino prava, demokratično svobodo in človekovimi pravicami. S prepričanjem, da jim je ob tem več kot neprijetno, a nimajo izbire, nimajo izhoda; ne da bi s tem izrazito ali celo socialno nepopravljivo škodovali sebi in svojim družinam, lastni eksistenci,« je še zapisal Teršek.
