"ta jesen nas več ne sme presenetiti"

Kako bo jeseni potekal pouk? Pripravljajo različne modele izobraževanja ...

A.S./STA
22. 6. 2020, 13.21
Posodobljeno: 22. 6. 2020, 13.23
Deli članek:

Na šolskem ministrstvu za prihodnje šolsko leto pripravljajo različne modele izobraževanja, aktivirali jih bodo glede na takratno epidemiološko sliko. Natančnejša pojasnila posameznih modelov bodo ravnateljem poslali predvidoma začetek julija, ne glede na vse pa se bo pouk zanesljivo začel 1. septembra, je dejala ministrica Simona Kustec.

Profimedia
Po zagotovilih Kustečeve se bo šolsko leto zagotovo začelo 1. septembra.

Kot je v izjavi ministrske ekipe SMC ob 100 dneh delovanja vlade pojasnila ministrica za izobraževanje, znanost in šport, se na jesen in možnost drugega vala epidemije novega koronavirusa pripravljajo zelo aktivno in intenzivno. "Kakšna bo takrat epidemiološka slika, se še ne ve, a ta jesen nas več ne sme presenetiti," je poudarila. Zato na ministrstvu po njenih besedah "na podlagi vseh dobrih izkušenj teh stotih dni izobraževanja na daljavo" oblikujejo različne modele izobraževanja, ki jih bodo aktivirali glede na epidemiološko sliko.

Po njenih pojasnilih je njihovo glavno vodilo, da ne glede na epidemiološko sliko v državi šola v jeseni mora biti. Njihov cilj je, da bo pouk v čim večji možni meri potekal v šoli.

Ministrica je ob tem pojasnila, da ravno sedaj usklajujejo še zadnje rešitve za različne možnosti izvedbe pouka. Ravnatelje so o tem z okrožnico obvestili danes, v začetku julija jim bodo najverjetneje poslali tudi natančnejša pojasnila o teh možnostih. Odločitev o tem, na kakšen način se bo pouk dejansko septembra začel, pa bodo sprejeli zadnji teden avgusta.

Po njenih zagotovili se bo šolsko leto zagotovo začelo 1. septembra.

Po poročanju Radia Slovenija na ministrstvu za srednje šole snujejo tudi kombiniran model, po katerem bi imela skupina dijakov nekaj časa pouk v šoli, druga skupina pa na daljavo, nato bi se skupini zamenjali. Večina dijakov je sicer že to šolsko leto končala na daljavo, in sicer zaradi omejitev v javnem prometu in v dijaških domovih, domnevajo pa, da zdravstvena stroka tudi jeseni ne bo dovolila vsem dijakom sočasne uporabe javnega prevoza.

Ob 100 dneh delovanja vlade je Kustečeva še ocenila, da je šlo tudi za sto dni najbolj nenavadnega šolskega in študijskega leta. Izpostavila pa je, da bodo kljub koronskim razmeram učenci, dijaki in študenti dokončali obveznosti. Ta proces je bil "velik izziv in nam je uspel, ker smo se povezali, ker smo skupaj razumeli, kaj in kako moramo narediti, da življenje lahko teče dalje," je dejala.

Spomnila je, da so na ministrstvu v okviru treh protikoronskih paketov različnim ciljnim skupinam namenili 18,8 milijona evrov sredstev iz državnega proračuna. Tako so osem milijonov evrov namenili za študentski dodatek, še osem milijonov za pomoč javnim in zasebnim vrtcem, za študentske in dijaške domove in zaposlene predvsem na področju športa.