Demografski sklad

Upokojencem ga obljubljajo že od osamosvojitve, ga bomo dočakali v mandatu te vlade?

L.T.
9. 6. 2020, 19.30
Posodobljeno: 9. 6. 2020, 19.37
Deli članek:

Koalicijske stranke so se že pred tedni sestale na Brdu z namenom, da se uskladijo glede demografskega sklada. Slednjega upokojencem obljubljajo že vse od osamosvojitve, kot programska točka pa je bil prisoten že v tej in dveh preteklih koalicijskih pogodbah.

Profimedia
Lovimo zadnji vlak za ustanovitev demografskega sklada.

Kako zadeva stoji, nam niso znali povedati v Združenju društev upokojencev Slovenije (Zdus). Izvedeli smo, da se zadeva ni premaknila še nikamor in da so vsi interesenti glede tega na svojih bregovih.

Koalicijske stranke so se glede demografskega sklada pred tedni namreč sestale na tajnem sestanku na Brdu. Kaj je bilo tam rečenega, da so o tem nehali govoriti, v Zdusu ne vedo. Izvedeli smo le, da so si bile stranke enotne glede tega, kaj ustanoviti, kopja pa so se začela lomiti pri vprašanju, kako. Predlogi so si bili enotni – češ naj se sklad napaja iz kapitalskih dobičkov podjetij v državni lasti, vendar tega denarja ne bo dovolj.

Če vanj prenesemo vse, to ne bo dovolj

Na ta način bi lahko v demografskem skladu združili 11 milijard evrov premoženja, kolikor država še drži v podjetjih, združenih v Slovenskem državnem holdingu, Družbi za svetovanje in upravljanje, Družbi za upravljanje terjatev bank in Kapitalski družbi. Navedenim bi priključili še Modro Zavarovalnico. Ob domnevi, da to premoženje na letni osnovi prinaša sedemodstotni donos, bi letno iz sklada za namen pokojnin nakapljalo 770 milijonov evrov – s takšnim zneskom pa se le približamo eni milijardi evrov, kolikor smo lani za pokojnine morali dodatno nameniti iz proračuna.

Tako združeno premoženje bi najprej plemenitili, torej letne donose investirali nazaj v sklad, z namenom da tega do leta 2040 pripravijo kot tretji pokojninski steber. Vendar to po njihovih ocenah ne bi bilo dovolj, zato so na Brdu razpravljali še o drugih finančnih virih – nekateri so predlagali, naj se sklad dodatno polni s trošarinami, nekaj od vode in gozdov, smo izvedeli iz Zdusa, ki sicer nima konkretnih informacij. V Zdusu so glede sklada pesimistični. »Če sta se Desus in SDS dogovorila o osnovni ideji, smo njeni uresničitvi že mnogo bližje, kot smo bili do zdaj,« ocenjuje predsednik Zdusa Janez Sušnik.

Dejstva iz posveta SDS pred enim letom

Še največ dejstev poznamo iz posveta v državnem svetu, ki se je pred enim letom zgodil na pobudo tedaj opozicijske SDS. Aktualni minister za finance Andrej Šircelj si je demografski sklad takrat zamislil z dvotirnim sistemom upravljanja. Nadzorni svet bi po tem predlogu tvorilo 13 članov. Tri četrtine bi jih imenovale poslanske skupine, glede na njihovo velikost, četrtina članov pa bi prišla iz vladnih vrst. Skupščino bi domnevno tvorila vlada.

Desus naj bi pri tem imel drugačne ideje, želel naj bi si, da bi nekaj mest v organih sklada pripadlo še neustanovljenjemu uradu za demografijo.