Na mizi za obdelavo

Takšen je predlog tretjega protikoronskega zakona: boni za dopust in skrajšan delovni čas

G.G:/STA
17. 5. 2020, 08.11
Posodobljeno: 17. 5. 2020, 08.29
Deli članek:

V ponedeljek pride na vrsto za pregled osnutek tretjega protikoronskega zakona. Poleg sheme skrajšanega delovnega časa in bonov za turizem predvideva tudi pomoč žičničarjem.

Profimedia
Fotografija je simbolična

Nosilni ukrep novega interventnega zakona bo po predlogu ministrstva za delo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki naj bi ga bili deležni delodajalci, ki vsaj 10 odstotkom zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela.

Subvencionirano naj bi bilo delo zaposlenih, skrajšano na 20 do 36 ur tedensko, subvencije pa bi znašale od 448,52 do 112,13 evra. Ukrep, ki naj bi bil težak do ene milijarde evrov in naj bi bil financiran z evropskimi sredstvi, naj bi bil na voljo od 1. junija do najdlje 30. novembra.

Širitev nabora upravičencev do državne pomoči

Ministrstvo bi razširilo tudi nabor upravičencev do državne pomoči. Doslej naj bi bili namreč spregledani izvajalci socialnovarstvene storitve pomoči na domu, ki so v času epidemije glede na januar in februar zabeležili vsaj 20-odstoten padec prihodkov. Država naj bi jim pokrila stroške neizvedene storitve. Hkrati naj bi se dodatek za nevarnost priznalo še zasebnim izvajalcem institucionalnega varstva in pomoči družini na domu.

Poleg tega na ministrstvu za čas od 1. junija do 31. decembra predlagajo zvišanje subvencij plač za invalide, in sicer za 10 odstotkov minimalne plače.

Daljša delovna dovoljenja za sezonske delavce

Ob težavah s pomanjkanjem sezonskih delavcev v kmetijstvu rešujejo tudi problem tuje delovne sile, ki bi ji delovno dovoljenje v letošnjem letu podaljšali z 90 na 150 dni.

Ministrstvo za kmetijstvo se ob tem zavzema za podaljšanje finančnega nadomestila nosilcem kmetijskega gospodarstva, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, lastnikom gozda in imetnikom dovoljenja za gospodarski ribolov, ki imajo zaradi posledic epidemije izpad dohodka, do konca letošnjega leta.

Boljši časi se glede na predlog ministrstva za obrambo obetajo tudi prostovoljnim in nepoklicnim pripadnikom sil za zaščito, reševanje in pomoč. Upravičeni naj bi bili do nezgodnega zavarovanja in povračila neposrednih stroškov pri opravljanju nalog ter dodatka za nevarnost v višini 10 evrov dnevno.

Posebna pomoč za gostinstvo in turizem

Ministrstvo za gospodarstvo pa predvideva posebno pomoč za gostinstvo in turizem. Med drugim zanju predlaga podaljšanje ukrepa čakanja na delo za en mesec, torej do konca junija. Kot je znano, država v okviru tega ukrepa v celoti krije 80-odstotno nadomestilo plače zaposlenih.

Boni za turiste

Obveljala je tudi napoved o bonih za spodbujanje dodatne potrošnje v turizmu, ki bi bili v višini 200 evrov izplačani vsem redno zaposlenim in samozaposlenim, starim vsaj 18 let. Boni naj bi bili veljavni ali do 31. decembra 2020 ali do 28. februarja 2021, z njimi pa naj bi upad v turizmu ublažili z od 60 do 70 odstotkov na 40 odstotkov. Ukrep naj ne bi vplival na izplačila regresa, iz proračuna pa naj bi šlo zanj največ 200 milijonov evrov.

Gospodarsko ministrstvo je predvidelo tudi prenos sredstev na Slovenski podjetniški sklad in Slovenski regionalno razvojni sklad za izvajanje interventnih finančnih produktov za podjetja, kot so ugodni likvidnostni krediti in garancije za bančne kredite z znižano obrestno mero.

Odlog plačila najemnince za poslovne stavbe

Prav tako je kot možna rešitev v gradivu naveden odlog plačila najemnine ali podaljšanje najemnega razmerja za poslovne stavbe in poslovne prostore, v katerih se opravljajo dejavnosti, ki so bile v času epidemije delno ali v celoti prepovedane, in sicer do 1. julija 2021.

Med predlogi gospodarskega resorja je še nacionalni mehanizem za pregled tujih neposrednih investicij, s katerim bi se Slovenija zaščitila pred tveganji prevzema strateške industrije.

Ministrstvo za infrastrukturo medtem predlaga finančno pomoč upravljalcem žičniških naprav, ki naj bi se gibala med 1000 in 12.200 evrov.

Ministrstvo za okolje pa bi rado uredilo težave s presežno odpadno embalažo, in sicer tako, da bi v primeru, ko neka pristojna družba ne bi prevzela embalaže v predpisanem roku, izvajalec javne službe embalažo ob izvedbi javnega razpisa oddal izvajalcu obdelave odpadkov, pri čemer bi stroške poravnala država. Ta ukrep naj bi se ohranil do sistemske rešitve, samo v letošnjem letu pa naj bi davkoplačevalce stal 15 milijonov evrov.

Hitreje do gradbenih dovoljenj

Več predlaganih ukrepov, ki naj bi veljali do konca leta 2021, je vezanih tudi na cilj pospešiti pridobivanje gradbenih dovoljenj. Med njimi je rešitev, da k zahtevi za izdajo tega dovoljenja v integralnem postopku ne bi bilo treba predložiti dokazil o pravici graditi na zemljiščih, ki so predmet posega.

Po novem naj bi lahko začel investitor graditi že na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja, in ne šele, ko je to pravnomočno, kar pomeni, da bi lahko delo začel kljub morebitnim tožbam, a na lastno odgovornost. Vsi sodni postopki, vezani na izdajo gradbenega dovoljenja, naj bi bili obravnavani kot nujni in prednostni.

Omejevanje nevladnih organizacij

Ministrstvo za okolje predlaga tudi novo omejevanje nevladnih organizacij. Zaostrilo bi namreč pogoje za sodelovanje naravovarstvenih in okoljevarstvenih organizacij v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja.