Vlada je predlog zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije novega koronavirusa in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo javnosti predstavila v nedeljo popoldne. Nič prej ga niso prejeli v poslanskih skupinah, zato so v Levici, LMŠ in SD že v uvodu današnje seje odbora predlagali, naj se poslancem omogoči dovolj časa za preučitev in torej obravnavo preloži za en dan. 

Vendar ta predlog ni dobil zadostne podpore, zato se je seja nadaljevala, ob tem pa poslanci niti še niso imeli na mizah vseh napovedanih dopolnil. Od teh naj bi jih samo koalicija pripravila več kot sto, svoje predloge glede ukrepanja ob epidemiji pa imajo tudi v opoziciji. 

Slabih šest ur po začetku seje je nato predsednik odbora Robert Polnar (DeSUS) vendarle napovedal, da bo za danes razpravo zaključil in se bo nadaljevala v sredo. Plenarna seja DZ, ki je že sklicana v sredo ob 10. uri, bo zato v četrtek. "A le, če bo odbor v sredo končal delo," je povedal Polnar. 

Vlada je veljavnost ukrepov, skupaj vrednih tri milijarde evrov, predvidela za meseca april in maj, z možnostjo podaljšanja do konca junija. V dosedanji razpravi so jim podporo izrekali člani odbora za finance iz vseh poslanskih skupin, ob čemer so mnogi opozarjali na možnost zlorab in breme za javne finance, predlagali pa tudi še nove upravičence. 

Osredotočeni na dve področji

Po besedah finančnega ministra Andreja Širclja gre za prvega od zakonov vlade za reševanje težav, ki jih imamo z epidemijo novega koronavirusa. "Nanaša se na dve področji: prvo je zagotovitev socialne varnosti tistih ljudi, ki so najbolj prizadeti, drugo pa je gospodarsko področje, in sicer zagotovitev obstoja podjetij, da bodo takrat, ko bomo izšli iz krize, lahko začela delati in ustvarjati dodano vrednost," je povedal.

Naštel je vrsto ukrepov, ki jih predlaga vlada. Med drugim bo država izplačala poseben solidarnostni dodatek širokemu naboru upravičencev - od delavcev in upokojencev do samozaposlenih, študentov, družin in prejemnikov denarne socialne pomoči.

Z namenom ohranja delovnih mest bo v času epidemije namesto delodajalcev tako nadomestila plač kot tudi prispevke vseh zaposlenih na čakanju plačala država. Za delavce, ki v tem času delajo in prejemajo plačo, pa bo poravnala prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 

Prizadeti samozaposleni in kmetje bodo upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka in oproščeni plačila prispevkov. Nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne dalje bo namesto delodajalcev prevzela zdravstvena zavarovalnica. 

Podjetnikom in podjetjem ne bo treba plačati akontacije dohodnine oz. davka od dohodkov pravnih oseb. Znižuje se katastrski dohodek, predvidenih je še več ukrepov za pomoč kmetom. Država bo jamčila za obveznosti kreditojemalcev, ki jim bo zaradi epidemije odobren enoletni odlog plačevanja posojil. Javnih storitev, ki se v času epidemije ne izvajajo, denimo varstvo otrok, ne bo treba plačati.