Preobrat pred ustoličenjem

Janša pred prevzemom mandatarstva doživel razsvetljenje?

Mihael Korsika
4. 3. 2020, 19.00
Posodobljeno: 4. 3. 2020, 19.52
Deli članek:

Državni zbor je včeraj popoldan potrdil predsednika SDS Janeza Janšo za mandatarja za sestavo 14. slovenske vlade. Že pred potrditvijo je sledil preobrat, saj je donedavni oster nasprotnik migracij, napovedoval je celo hermetično zaporo državnih mej za prebežnike, po novem ocenil, da migracije niso nič bolj množične kot pred pol stoletja.

Sta
Predsednik SDS Janez Janša je včeraj na veliko presenečenje priznal, da pri migracijah ne gre za nikakršno izredno stanje.

Stranka SDS je prek svojih spletnih portalov še nedavno napadala pripadnike islamske manjšine, istospolno usmerjene in predstavljala migrante kot oportuniste, ki bodo opustošili Evropo in v njej razširjali islam in nalezljive bolezni. 
Predsednik SDS Janez Janša je v včerajšnjem nagovoru pred izvolitvijo za mandatarja za sestavo 14. slovenske vlade poslancem na veliko presenečenje priznal, da pri migracijah ne gre za nikakršno izredno stanje.

Nesposobnost za regeneracijo

»Če gledamo zgolj številke, imigracije, ti migrantski pritiski na Evropo sami po sebi niso bistveno večji letos, lani, tudi ne leta 2015, kot so bili v zadnjih 50 letih,« po novem pravi Janša, medtem ko je leta 2016 zaradi migrantov predlagal ustanovitev nacionalne garde.

Danes pa Janša zatrjuje, da je problem večine evropskih držav, da se je število rojstev v teh državah v 50 letih zmanjšalo za trikrat »in integracije enostavno ne delujejo več. Zato je to ključni problem. Ne migracije, ampak, bi rekel, nesposobnost številnih evropskih narodov, da se regenerirajo,« je pojasnil svoje novo stališče.

»Ne glede na to, katera vlada bo v tej državi ali katerikoli drugi evropski državi v prihodnosti, mislim, da je tukaj vrag vzel šalo in da je jasno, da se ne bomo mi prilagajali civilizaciji, ki ne priznava enakopravnosti žensk, ne priznava ločenosti cerkve od države, ne priznava verske svobode in ki kriminalizira istospolne zveze. In še marsikaj bi se lahko naštelo. Tukaj so meje, ki se pač ne bodo prešle,« je še dejal Janša.

Takšen preobrat v razmišljanju in stališčih sicer ni prvi v zgodovini SDS, glede na pretekle izkušnje pa prav gotovo tudi ni zadnji.

Beli Šarec proti črnemu Janši

Vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper je prestavitev stališča poslanske skupine začela s šahovsko primerjavo. »Kraljev gambit, šahovska otvoritev, v kateri beli igralec žrtvuje kmeta v zameno za hiter razvoj igre. Danes jo na mojstrski ravni vidimo le redko, saj splošno velja, da belemu ne prinese pričakovane koristi. S to šahovsko prispodobo je dogajanje v zadnjih tednih opisal eden od članov naše stranke. Marjan Šarec – beli, je rekel, je žrtvoval Vlado, v tem primeru kmeta, v zameno za hitre predčasne volitve. Računal je namreč, da črni – Janez Janša, ne bo v dovolj ugodni poziciji, da bi mogel odigrati partijo. A izkazalo se je, da je Janez Janša boljši šahist, predvsem tak z več potrpežljivosti in živci. Pravzaprav je po umiku Levice iz levosredinske koalicije lahko samo čakal, da bo beli naredil napako, in jo je,« je odločitev o Šarčevem odstopu ponazorila Kociprova.

Nato je sledila hvala dela njihovih treh ministrov v Šarčevi vladi. V mesecih polnega mandata vlade Marjana Šarca je sicer premier zamenjal pet od 16 ministrov, od tega dva iz vrst SAB. Na ministrstvu za kohezijo, ki je spadalo pod kvoto SAB, so se tako zamenjali trije ministri. Marko Bandelli je zaradi neprimerne komunikacije in nekaterih drugih očitkov odstopil po vsega dveh mesecih, na njegovo mesto je prišel podpredsednik SAB Iztok Purič, ki pa je zaradi nesoglasij s predsednico SAB Alenko Bratušek po slabem letu prav tako odstopil. Slab mesec pred odstopom Šarca pa je bila za novo kohezijsko ministrico z minimalno večino izvoljena Angelika Mlinar.

Socialni demokrati pa so kritiko usmerili proti levici. »Pred glasovanjem o novem mandatarju pod isto sestavo državnega zbora se ne sme nihče trkati po prsih, ne bodoča koalicija in tudi ne opozicija. Ali pa tudi tisti, ki so ves čas v opoziciji, čeprav so imeli priložnost postoriti kaj dobrega tudi v vladi, pa je seveda opozicija prikladno zavetje, da si na vladni prepih enostavno ne želiš ali pa ne upaš,« je dejal vodja poslanske skupine SD Matjaž Han.

Za razliko od SAB in SDS pa nekdanja največja vladna stranka LMŠ ni izkoristila za napad na nekdanje koalicijske ali zunajkoalcijske partnerje. Prav nasprotno je vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović poudaril, da vse, kar je bilo narejeno, so stranke nekdanje koalicije naredile skupaj: »Zavedamo se tudi, da z zanikanjem, ustvarjanjem izrednih razmer in strahov ter obremenjevanjem s preteklostjo in notranjimi ali zunanjimi sovražniki ne da razčiščevati izzivom, ki so pred nami. Upravičeno dvomimo, da lahko nekdo čez noč postane moder, pravičen, spoštljiv in vključujoč. A sodili ne bomo v naprej, sodili bomo po ravnanjih, dejanjih in izkušnjah,« je napovedal.

Civilizacijski polom

Evropska poslanka NSi Ljudmila Novak je minuli teden oblikovanje nove koalicije pod vodstvom SDS označila za moralni polom, podobno menijo tudi v Levici. »Že vnaprej lahko rečem, da bo to civilizacijski polom,« je prepričan prvak Levice Luka Mesec. V najmanjši parlamentarni stranki SNS pa so prepričani, da takšnih metanj polen pod noge, kot jih je doživel Marjan Šarec, Janša ne bo deležen. V SNS pa pričakujejo, da bo Janša kot premier izpolnil svojo napoved in odstopil od arbitražne razsodbe glede meje s Hrvaško.