Slovenija

Gianni Erjavec obtičal na morju, ko je odpovedal motor

E.J.
26. 2. 2020, 20.40
Deli članek:

Glasbenik, mirovnik in televizijski voditelj svoj mir in navdih poišče sredi tišine odprtega morja. A danes se sprašuje, ali bo zaradi grožnje koron virusa sploh lahko prišel do svoje barke, ki je parkirana v Italiji.

Osebni arhiv
Pred časom je znova odkril svoj inštrument – to je seveda klavir.

Vedno prijazen Gianni Rijavec (57) ni le vse našteto. »K temu bi dodal še mornar,« se zasmeji Gianni, ki pravi, da je njegov največji hobi njegov dopust in mir njegova barka. »Imam šestmetrsko barko, parkirana je v Devinu v Italiji, blizu meje, ker je meni to morje najbližje. Lahko pa vam povem, da sem danes v Novi Gorici in se sprašujem, ali bom sploh v kratkem lahko prišel do svoje barke, saj se vse zapira zaradi koronavirusa. Ljudje nosijo maske, kar strašljivo je,« nam je razložil situacijo Gianni. Z barko se vozi poleti in pozimi. »Na barko se lahko odpravim tudi popoldne, ko vse opravim in se nato malo odpeljem na sredino Tržaškega zaliva. To je del obale, ki je bil nekoč slovenski in je zelo lep (Devin, Sesljan, Ribiška vas, Trst ...). Zapeljem se do izliva Soče, kjer je čarobno lepo. Barčica ima tudi spalnico, tako, da lahko na njej tudi prespim.« Gianni se je lani poročil z umetnico Patricijo Simonič, ki ga zdaj spremlja na barki. »Bereva, počivava, jaz včasih vržem tudi kakšen trnek v morje. Pa seveda imam s seboj vedno kitaro, kar nekaj pesmi se je rodilo sredi morja, kjer ne slišiš ničesar razen galebov in valov.«

ZABAVNA ANEKDOTA

Gianni pa ima tudi zabavno anekdoto v zvezi s svojo barko. »Ker mi motor ni vžgal, sem se zasidral na plitvini. Z belo brisačo sem mahal gumenjakuv daljavi, ki me je opazil, in stara gospa in gospod, ki sta bila v njem, sta poklicala obalno stražo. Čakamo nato uro, pa dve uri, nato je bila ura že deset zvečer in popolna tema, ko se pripelje 30-metrska ladja. Sporočila sta namreč, da je obtičala ladja, in ne moja šestmetrska barka! Velika ladja seveda ni mogla do plitvine, tako da je reševalec priplaval do mene, dvignil sidro in so me zvlekli do ladje in odpeljali v marino. Bili so malce jezni, ker bi po mojo barko lahko prišli s čolnom in ne z ladjo. V marino sem prišel po polnoči in tega dogodka ne bom nikoli pozabil.«