Prometna varnost

V 10 letih na slovenskih cestah poginilo skoraj 100.000 živali

Mojca Vtič / Štajerski tednik
17. 1. 2020, 20.39
Deli članek:

Vsako leto na cestah pogine več kot 6000 živali, največ srnjadi in lisic. Da bi bilo poginov živali zaradi trka z vozilom čim manj, na drugi strani pa zato, da bi se povečala varnost udeležencev v cestnem prometu, so na direkciji za infrastrukturo do konca lanskega oktobra s skoraj 21 tisoč modrimi odsevniki opremili 316 kilometrov odsekov.

Profimedia
Drastična omejitev nemira v življenjskem okolju divjadi naj bi zagotovo imela zelo pozitiven vpliv na zmanjšanje števila trkov.

Modri odsevniki so bili v Sloveniji prvič testno nameščeni že avgusta 2016, tedaj se je v prvih mesecih po namestitvi število povožene parkljaste divjadi v primerjavi s primerljivimi obdobji v preteklih letih pomembno zmanjšalo (za okrog 30 odstotkov), v daljšem časovnem obdobju dveh let je bilo zabeleženih skoraj 10 odstotkov manj trkov. »Učinka nameščenih odvračal v lanskem letu še ne moremo oceniti, bo pa v letih 2020 in 2021 potekal tudi monitoring učinkovitosti,« je povedal Boštjan Pokorny, dekan Visoke šole za varstvo okolja. Že zdaj pa upravljavci lovišč, torej lovci, opažajo, da je praviloma manj povoza kot prej. To ne pomeni, da do trkov ne prihaja. »Noben odvračalni ukrep, kar velja tudi za modre odsevnike in zvočna odvračala, ne more biti popolnoma učinkovit, zato bo do trka z divjadjo še vedno prihajalo – sploh tam, kjer je velik nemir,« opozarja Pokorny. Nadzor prehajanj živali prek cest je namreč potrdil, da so potepuški psi zelo pomemben dejavnik tveganja. »Pogosto psi priženejo živali, na primer srne, prav pod kolesa.« V življenjski prostor divjadi moteče posegajo tudi ljudje s svojimi aktivnostmi. »Omeniti velja rekreativce, ki sredi noči čutijo potrebo z baterijskimi svetilkami zahajati v življenjski prostor divjadi ter jo neposredno in neprestano vznemirjajo, ter vse neodgovorne in pogosto povsem nepotrebne oblike rekreacije, kot so vožnja z motornimi kolesi, štirikolesniki ali pogosto tudi gorskimi kolesi v naravnem okolju. Drastična omejitev nemira v življenjskem okolju divjadi (zlasti v bližini prometnic) bi zagotovo imela zelo pozitiven vpliv na zmanjšanje števila trkov oziroma povoza prostoživečih živali,« je kritičen Pokorny.

Modri odsevniki zgovorno opozorilo tudi voznikom

Modri odsevniki pa niso namenjeni le živalim, so pomemben znak tudi za voznike. »Prav sleherni šofer se mora zavedati, da so odsevniki nameščeni na zelo problematične odseke cest, kjer je velika nevarnost, da pred naše vozilo zaide divjad.« Odsevniki so bili namreč nameščeni na odsekih, kjer so lovci zabeležili največ povozov divjadi. Direkcija za infrastrukturo je v letih 2018–2020 namestila več kot 28.300 svetlobnih odvračal na 353,85 kilometra cest oziroma 374 cestnih odsekov. Za ta ukrep je predvidela 356.326 evrov, ob tem pa še nekaj manj kot 96.000 evrov za zvočna odvračala. Slednja naj bi bila nameščena na 10 kilometrov slovenskih cest.

V Podravju največ trkov s srnjadjo

Modri odsevniki so odvračalna sredstva, ki naj bi odvračala živali, da prečkajo cesto v zanje najbolj nevarnem trenutku, to je, ko se mestu prečkanja približuje vozilo. 

Med velikimi sesalci je srnjad tista vrsta, ki je daleč najbolj izpostavljena smrtnosti na cestah (izmed vseh povoženih prostoživečih parkljarjev je kar v 95 odstotkih primerih to srnjad). In ravno na območju Podravja je daleč največ trkov s srnjadjo, je poudaril Pokorny. Zaradi tega je bilo v letu 2019 nameščanje odvračal zelo intenzivno prav na našem območju. »Modre odsevnike smo namestili na 35 odsekov (v skupni dolžini 26,2 km) v slovenskogoriškem lovskem upravljavskem območju (LUO) in na 34 odsekov (41,8 km) v ptujsko-ormoškem LUO.« Na splošno je največ trkov s to vrsto v celotni severovzhodni Sloveniji, v nižjih predelih Gorenjske, Koroške, jugovzhodne Slovenije in v Ljubljanski kotlini. Največ jelenjadi je povožene v južni Sloveniji, največ divjih prašičev pa na Primorskem.

Naj bodo vozniki razumna bitja

Ukrepov za preprečevanje trkov vozil z divjadjo je več, od odvračal (svetlobnih, zvočnih, kemičnih) do ograj. Cilj vseh pa je, da se živalim prepreči prečkanje ceste oziroma se to odloži na trenutek, ko zanje ni nevarnosti. »Čeprav so ti ukrepi najbolj neposredni in najlažje opazni oziroma razumljivi, pa se moramo zavedati, da je divjad le eden izmed udeležencev v prometnih nesrečah. Drugi udeleženec, ki je praviloma povzročitelj, smo ljudje – vozniki. V nasprotju z živalmi smo mi razumna bitja, ki bi morala biti sposobna učenja in predvidevanja,« je sklenil Pokorny.