"živali niso stvari"

Poslanci petih strank združeni: z dopolnilom vračajo definicijo živali kot čutečih bitij v stvarnopravni zakonik

A.S./STA
10. 12. 2019, 15.28
Deli članek:

Poslanci LMŠ, SD, SAB, DeSUS in Levica so danes vložili dopolnilo k predlogu novele stvarnopravnega zakonika, s katerim želijo v besedilo vrniti definicijo živali kot čutečih bitij. Takšno definicijo je pripravilo pravosodno ministrstvo, a na vladi ni imel podpore in so ga spremenili v živa bitja.

Profimedia
(fotografija je simbolična)

Kot je pred tedni napovedala že ministrica Andreja Katič, zdaj to skušajo popraviti poslanci v parlamentarni proceduri. Poslanka SD Meira Hot je danes po vložitvi dopolnila novinarjem v parlamentu pojasnila, da imajo dovolj široko podporo, zato računa na uspeh.

Rešitvi sicer nasprotujejo v SMC. Poslanec omenjene stranke Jani Möderndorfer je danes med drugim dejal, da je to zadeva, ki bi jo morali rešiti v zakonu o zaščiti živali, ki pa da zaradi nekaterih interesov že 15 let čaka na dopolnitve.

Hotova je glede Möderndorferjeve kritike pojasnila, da bo to "prvi korak k priznanju posebnega statusa živalim v družbi. Menim, da moramo najprej spremeniti stvarnopravni zakonik, nato pa tudi zakon o zaščiti živali, ki bo izhajal iz definicije v stvarnopravnem zakoniku. Da torej živali niso stvari, ampak živa čuteča bitja in da njihovo varstvo urejajo posebni zakoni. Eno ne izključuje drugega."

Ob tem je izpostavila, da ima tako ureditev tudi na primer Francija, ki je že 2015 v svoj civilni zakonik vnesla prav izraz čuteča bitja.

Napovedala je tudi, da bo predlagala, naj se dopolni tudi zakon o izvršbi. Tam je že zapisano, da rejne živali ne morejo biti predmet dražbe, Hotova bi dodala, da to velja za vse živali. Ob tem je opozorila še, da bo treba urediti tudi vprašanje dedovanja živali, kar naj bi se urejalo prihodnje leto. Bo pa to po prepričanju Hotove dolgotrajen proces.

Na vprašanje, kateri rejci živali se zaradi take določbe lahko bojijo, je Hotova odgovorila, da nobeden, saj živinorejo ureja druga zakonodaja tako v Sloveniji kot na ravni EU. "Bi se pa morali zamisliti nad določenimi praksami prevoza živali in načina zakola," je še dodala. Morda bi morali izboljšati nadzorne mehanizme, recimo ali so v klavnicah živali res usmrčene na humani način, je še dodala.