Veto

O zakonu o izvrševanju proračunov bodo morali ponovno odločati

J.P./STA
28. 11. 2019, 14.35
Posodobljeno: 28. 11. 2019, 14.41
Deli članek:

Državni svet je izglasoval odložilni veto na prejšnji teden sprejeti zakon o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti. V njem zapisani znesek povprečnine se zdi svetnikom prenizek za zagotavljanje financiranja dejanskih stroškov občin.

STA
Državni svet z vetom nad zakon o izvrševanju proračunov (fotografija je arhivska).

Zakon je povprečnino za leto 2020 določil v višini 589,11 evra na prebivalca, za leto 2021 pa v višini 588,30 evra. Ti številki sta prvič v celoti izračunani po metodologiji iz zakona o financiranju občin, je Saša Jazbec s finančnega ministrstva poskušala odvrniti državne svetnike od izglasovanja odložilnega veta.

A med svetniki je prevladalo prepričanje, da v zakonu zapisana povprečnina ne zadošča za pokritje vseh stroškov izvajanja zakonsko določenih nalog občin. Povprečnina za leti 2020 in 2021 je res najvišja doslej, a so tudi stroški občin čedalje večji. "Če se država izpogaja za višje plače v javnem sektorju, naj to razliko prevzame državni proračun," je predlagal državni svetnik Bojan Kekec.

"Povprečnina je glavni vir financiranja občin," je spomnil vodja interesne skupine lokalnih interesov v državnem svetu Milan Ozimič. Ker je prenizka, morajo občine za izvajanje zakonsko določenih nalog namenjati svoja lastna razvojna sredstva, je opozoril.

Zakon o izvrševanju proračunov za leti 2020 in 2021 spremlja prav tako prejšnji teden sprejeta državna proračuna in njegova uveljavitev je nujno potrebna za to, da se bo januarja novi proračun lahko začel izvrševati. "V nasprotnem primeru proračuna ne bomo imeli in bi morali ponoviti obstoječi proračun, kar pa bi pomenilo povprečnino na ravni letošnje," je opozorila Jazbečeva.

Sprejeta proračuna sta najvišja doslej, a kakovost življenja občanov kljub temu ne bo nič večja, je opozoril Kekec. "Ta denar ne gre županom, pač pa občanom in državljanom," pa je o povprečnini dejal državni svetnik Franci Rokavec.

Ta je vladi očital ignoranco. "V času krize smo občine razumele položaj v državi in smo se bile pripravljene usklajevati o višini povprečnine," je spomnil in nadaljeval, da se je nato začela konjunktura, vendar ni niti prejšnja niti sedanja vlada pokazala razumevanja za stisko in probleme občin.

Vlada je povprečnino določila enostransko, brez pogajanj s predstavniki občin, kot je bil običaj v preteklih letih, je bil kritičen do vlade tudi Ozimič.

Državni svetniki so prepričani, da bi morala biti povprečnina vsaj za 70 evrov višja, s čimer je sicer soglašal tudi parlamentarni odbor za finance, vendar so nato poslanci na plenarni seji ob glasovanju o proračunskih dokumentih znesek povprečnine znova znižali. Sprejeta povprečnina je skladna s fiskalnim okvirom, je danes dejala Jazbečeva.

"Če bi bila volja, bi se dalo to poiskati v proračunu, a očitno te volje ni," je menil državni svetnik Dušan Strnad. Državni svetnik Bogomir Vnučec pa je dejal, da govorijo o rekordnem proračunu, pogovarjajo se pa o drobtinah.

"Vlada se brani s tem, da je proračun razvojno naravnan," je nadaljeval Ozimič. "A za koga?," je vprašal in ugotovil, da za občane in državljane prav gotovo. Proračun prav gotovo ne zagotavlja razvoja, vsekakor pa ne enakomernega razvoja Slovenije, je povzel.

Državni svetniki so odložilni veto izglasovali soglasno s 25 glasovi za. DZ bo moral zdaj o zakonu glasovati še enkrat, vendar ga bo morala podpreti več kot polovica vseh poslancev, torej najmanj 46. Prvič je sicer za glasovalo 48 poslancev, 41 pa jih je bilo proti. Med slednjimi je kot edini koalicijski poslanec Robert Polnar iz DeSUS.