Tonin je v odzivu zapisal, da se članek pojavlja v časopisu, ki ga "hrvaška obveščevalna služba redno uporablja za lansiranje lažnih zgodb v hrvaško korist". V njem je po njegovih navedbah veliko netočnosti, največja laž pa da je ta, da sta bila Slovenija in Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) vpleteni v prikrivanje nezakonite komunikacije med slovensko agentko Simono Drenik in arbitrom Jernejem Sekolcem. "Če bi to držalo, potem Hrvati te komunikacije zagotovo ne bi prestregli," je zapisal.

V prispevku sta po njegovi oceni namerno zamešani dve zadevi, "čeprav gre za dve popolnoma različni stvari". "Eno je nedovoljena komunikacija med Drenikovo in Sekolcem, drugo pa je komunikacija znotraj slovenske projektne skupine, ki je delala na arbitraži. Logično je, da je Sova poskušala narediti vse, da hrvaška stran v postopku arbitraže ne bi prišla do slovenskih argumentov in stališč, zato je slovenski projektni skupini nudila zaščito," pravi. Kot navaja, pa se skuša v omenjenem članku prikazati, kot da je Sova ukrepe, ki so bili namenjeni slovenski projektni skupini, dejansko delala za zaščito nedovoljene komunikacije med Drenikovo in Sekolcem. "To je čista laž," pravi predsednik parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs).

Netočno je po njegovem tudi navajanje časopisa, da bo sodišče EU razsojalo, ali Hrvaška upravičeno zavrača arbitražno razsodbo. "Sodišče EU se ne bo ukvarjalo z arbitražno razsodbo, ampak s hrvaškimi kršitvami evropskega pravnega reda," je spomnil.

Sicer pa meni, da v javnem delu poročila Knovsa ni navedenega ničesar, kar javnost ne bi vedela že pred njegovo objavo. Izrazil je prepričanje, da bo slovenska politika enotno obsodila lažno novico Večernjega lista in da del slovenske politike novice ne bo poskušal uporabiti za obračun s Knovsom.

Slovensko zunanje ministrstvo je v odzivu na poročanje Večernjega lista za STA poudarilo, da so bile morebitne napake slovenske strani v postopku arbitraže naslovljene v delni razsodbi. Poročil in ugotovitev parlamentarnih komisij pa MZZ ne komentira.

Arbitražno sodišče je v delni razsodbi razsodilo, da slovenske kršitve postopka z nedovoljenimi pogovori med slovensko agentko in arbitrom, Simono Drenik in Jernejem Sekolcem, niso bile tako hude, da ne bi moglo izdati končne razsodbe. Konec junija 2017 je nato sodišče razsodbo tudi izdalo, ki jo Slovenija izvaja, Hrvaška pa ne, češ da je bil postopek zaradi omenjenih pogovorov kompromitiran.