kreditna zmeda

Hud udarec za mlade družine in upokojence

Žiga Kariž
30. 10. 2019, 19.31
Posodobljeno: 30. 10. 2019, 19.54
Deli članek:

Tisti, ki so na banko že vložili prošnjo za kredit, trepetajo, saj ne vedo, ali bodo banke odločale po starih ali novih, strožjih pogojih.

Profimedia
Fotografija je simbolična

Skoraj dve tretjini upokojencev in kar 20 odstotkov vseh zaposlenih naj bi po oceni Združenja bank Slovenije – po zaslugi novih, strožjih pravil Banke Slovenije (BS) – s prvim novembrom izgubilo kreditno sposobnost. To pomeni, da ne bodo mogli najeti niti evra potrošniškega kredita. Večini slovenskega prebivalstva pa se bo kreditna sposobnost znatno zmanjšala. BS je namreč v začetku oktobra napovedala, pred nekaj dnevi pa z objavo v Uradnem listu tudi uradno izdala dokument, ki banke zavezuje, da morajo pri ugotavljanju kreditne sposobnosti poskrbeti, da bo vsakemu kreditojemalcu po plačilu mesečnih obveznosti na računu ostalo vsaj 76 odstotkov bruto minimalne plače oziroma 674 evrov (po 1. januarju 2019 se znesek poviša na 715 evrov). Temu znesku je treba prišteti še denar, ki ga kreditojemalecpotrebuje za vzdrževanje otrok. Združenje bank je pripravilo tudi nekaj konkretnih izračunov, ki jih objavljamo v ločenih okvirčkih.

Siva cona

Razmerje med letnim dohodkom in obroki kredita ne sme preseči: (a) 50 % za kreditojemalce z dohodkom, nižjim od dvakratnika bruto minimalne plače, ter (b) 67 % za del kreditojemalčevega dohodka, ki presega omenjeni prag. Kreditojemalcu mora po servisiranju dolga ostati vsaj znesek v višini neto minimalne plače. V primeru, da ima kreditojemalec vzdrževane družinske člane, je ta znesek ustrezno višji. Potrošniški krediti ne smejo presegati roka 7 let.

Pravila bodo postala obvezna s 1. novembrom, ob tem pa se potrošnikom porajajo številna vprašanja: Kaj se zgodi, če je njihova vloga že na banki, a o njej še ni odločeno? Bodo uradniki presojali po novih ali starih pogojih? Ob tem številni potrošniki poročajo o tem, da naj bi banke ustavile odločanje o novih kreditih in naj te dni ne bi sprejemale novih vlog. Tako smo lahko na družbenih omrežjih prebrali tudi naslednjo zgodbo: »Z možem sva bila pred novo ureditvijo kreditno sposobna, zdaj pa nisva več. Ker nama je bilo rečeno na banki, da bo šel kredit čez, sva dala tudi že aro. Zdaj bova po vsej verjetnosti ostala brez denarja, kriva pa nisva midva.«

Banke pojasnjujejo

Tisti, ki so načrtovali zadolžitev, zdaj mrzlično iščejo odgovore in rešitve. Mi smo na bankah preverili, ali so se postopki kreditiranja res ustavili in kaj je s tistimi, ki so že oddali vloge, a banke o njih še niso odločile. Iz NLB so nam sporočili, da do vključno srede, 30. oktobra, sprejemajo in obravnavajo vloge za osebne in stanovanjske kredite NLB. Za vloge, zaključene do 30. oktobra, bodo veljali dosedanji pogoji, za tiste, katerih obravnava se bo zaključila po 1. novembru, pa bodo veljali novi. Iz Gorenjske banke so nam sporočili, da se kreditiranje normalno nadaljuje in da bodo nova pravila upoštevali pri vlogah, oddanih po objavi novega zakona. Ob tem velja poudariti, da je bil Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva v Uradnem listu objavljen 25. oktobra. V Unicredit banki vloge, ki so popolne in oddane pravočasno, rešujejo sproti. Nove vloge za potrošniške in stanovanjske kredite sprejemajo, vendar jih bodo obravnavali skladno z uradno sprejetim Sklepom BS.

Dreamstime
Potrošnikom ostajajo na voljo obročna plačila prek kartic, lizing in sivi trg.

Hud udarec

Ob tem banke ocenjujejo, da bodo omejitve znatno zmanjšale obseg kreditiranja in močno vplivale na njihovo poslovanje. Združenje bank Slovenije je na svoji strani objavilo oceno, da se bo kreditiranje zmanjšalo za 50–70 milijonov evrov na mesec oziroma za 600–740 milijonov na leto ter bo vplivalo tudi na zmanjšanje potrošnje v maloprodaji, prav tako na nakupe predvsem »rabljenih« stanovanj, posledično pa se bodo zmanjšali prihodki države iz naslova davka na dodano vrednost.

Trgovci optimistično

In kakšen vpliv novih pravil pričakujejo trgovci, ki ponujajo nakupe na obroke in hitre kredite? V Merkurju, kjer so letos spet zabeležili rast uporabe produktov potrošniških kreditov in obročnih nakupov, menijo, da ne pričakujejo bistvenih odstopanj zaradi novih pravil, saj potrošnikom ponujajo različne možnosti obročnega nakupovanja, ne zgolj potrošniških kreditov. A kot nam je povedala Anita Valjevec, članica poslovodstva podjetja Merkur Trgovina, ocenjujejo, da je ta makrobonitetni ukrep pretiran, saj bo zmanjševal kreditno sposobnost potrošnikov in s tem tudi potrošnjo, ki je eden od generatorjev gospodarske rasti. Aljoša Domijan iz podjetja Gambit trade, ki upravlja eno največjih spletnih trgovin pri nas, Enaa.com, nam je pojasnil, da prek potrošniških kreditov prodajo zanemarljiv odstotek blaga, saj njihove stranke za obročno odplačevanje raje uporabljajo kreditne kartice. »Pričakujemo, da bo z novimi pogoji zavrnitev kreditov več in bodo nakupi bele tehnike, televizorjev in računalniške opreme kupcem še težje dostopni. Sami žal ne moremo spremeniti ničesar,« je dodal.

Možne rešitve

Čeprav kaže, da bodo ukrepi BS globoko zarezali v kreditno sposobnost Slovencev, je pričakovati, da bodo številni rešitve iskali v finančnih produktih, kot je lizing, na sivem trgu ali celo zunaj meja Slovenije. V Avstriji, kjer so Slovenci razmeroma pogosti bančni komitenti, kot kaže, ponudbe ne nameravajo prilagajati potrošnikom s sončne strani Alp. V izpostavi banke Sparkasse, ki deluje ob meji, v mestecu Strasse, ob spremembi slovenske zakonodaje ne čutijo sprememb. Pri potencialnih kreditojemalcih opravijo pregled celotnega družinskega proračuna in statusa (število otrok, nepremičnin, avtomobilov). Na podlagi teh podatkov odločajo o odobritvi kredita. Kredit praviloma odobrijo le slovenskim državljanom, ki so zaposleni v Avstriji in živijo v Sloveniji, slovenskim državljanom, ki so zaposleni v Avstriji in imajo naslov prijavljen v Avstriji, ter slovenskim državljanom, ki so že več let komitenti njihove banke. Slovencem, ki imajo avstrijsko banko, a živijo in delajo v Sloveniji, ne odobravajo kreditov. Tudi v Posojilnica bank iz Celovca ne pričakujejo večjega navala Slovencev.