V SDS predlagajo, da se meje dohodninskih razredov dvigne za 2000 evrov, da se davčne stopnje v vseh dohodninskih razredih zniža za po dve odstotni točki, ter da se splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci, zviša na 4000 evrov. Davčne olajšave in neto letne davčne osnove naj bi se ob tem ponovno začele usklajevati z inflacijo. Te rešitve naj bi se uporabile že pri odmeri dohodnine za leto 2019.

Cilj predloga zakona je zagotoviti višje neto plače za vse delavce, ne glede na višino njihovih plač. "Pri povprečni plači je učinek tega zakona petkrat večji od vladnega, a še vedno manjši od denarne socialne pomoči, ki jo vlada namenja brezposelnim," je v imenu predlagateljev dejal poslanec SDS Jože Tanko. "Storimo vse, kar je v naši moči, da bi se delo izplačalo," je spomnil na besede finančnega ministra Andreja Bertonclja, ko je prejšnji teden predstavil vladni predlog sprememb pri dohodnini.

Po izračunih SDS bi te rešitve pomenile izpad prihodkov v državnem proračunu v višini okoli 387 milijonov evrov. A ocenjujejo, da bi bil dejanski izpad bistveno manjši oz. ga sploh ne bi bilo, saj bi se večina zvišanj neto plač prelila v potrošnjo.

Zaradi zmanjšanja javnofinančnih prihodkov vlada predloga ne podpira. Da se jim predlog ne zdi primeren za nadaljnjo obravnavo, so povedali tudi v večini poslanskih skupin.

Podporo predlogu so medtem napovedali v poslanskih skupinah NSi, ki si želi razbremeniti visoka davčna bremena zvezancev ter posledično izboljšati okolje za gospodarski razvoj in aktivnosti, in SNS, in sicer zaradi enega razloga - znižanja obdavčitve tistim, ki delajo.

To je četrti zelo podoben predlog SDS za znižanje dohodnine, potem ko so bili neuspešni v letih 2017 in 2018 ter nazadnje letos aprila. Ali je tokraten predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, bo DZ odločil še danes.