Pri pravnih osebah so neskladnosti ugotovili pri splošni označenosti, navajanju porekla in zagotavljanju sledljivosti, med kmetijami pa med drugim pri prodaji sadja in zelenjave iz drugih kmetij brez ustrezne registracije dopolnilne dejavnosti. 

Nadzor, ki je potekal od konca aprila do začetka julija, sta opravili inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter inšpekcija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, preverjali pa sta morebitne kršitve živilske zakonodaje pri prodaji sadja in zelenjave na stojnicah ter drugih prodajnih mestih, so sporočili z ministrstva za kmetijstva, gozdarstvo in prehrano. 

Posebna pozornost v nadzoru je bila namenjena preprečevanju goljufivih praks ter zavajanja potrošnikov z navajanjem napačnega porekla sadja in zelenjave, zlasti pri sezonskem sadju in zelenjavi, kot so jagode, češnje, breskve, marelice, šparglji, solata itd. Preverjala se je tudi sledljivost, izvajanje dobre higienske prakse in skladnost splošnega označevanja ter označevanja kakovosti živil. 

Pravne osebe

Inšpekcija za varno hrano vrši kontrolo nad pravnimi osebami. Ta je skupaj izvedla 219 pregledov, 180 na prodajnih mestih in 39 na mestih primarne pridelave. Skupaj so inšpektorji pregledali 138 različnih subjektov. 

Največ neskladnosti so ugotovili pri splošni označenosti (22 odstotkov), sledita nepravilno navajanje porekla (17 odstotkov) in neustrezno zagotavljanje sledljivosti (13 odstotkov). Največ neskladnosti pri sledljivosti in poreklu so ugotovili pri jagodah, sledijo češnje. Pregledano sadje in zelenjava sta bila medtem primerne kakovosti, inšpekcija je ugotovila le en primer neskladnosti, ta je bil pri jagodah. 

Za ugotovljene nepravilnosti so izrekli 54 upravno inšpekcijskih ukrepov, za ugotovljene kršitve so uvedli skupaj 56 prekrškovnih postopkov. 

Zasegli največ češenj

Zaradi ponavljanja prekrškov so sodiščem predlagali osem obdolžilnih predlogov za zaseg predmetov, s katerimi je bil storjen prekršek, in zasegli sedem stojnic, devet tehtnic in dva senčnika. Zasegli so tudi nekaj sadja, največ češenj. Tako so zasegli 307 kilogramov češenj, ker je bilo navedeno slovensko poreklo, čeprav to ni bilo, ali pa za češnje ni bilo dokazov o sledljivosti. 

Ta inšpekcija, ki sicer zaznava napredek glede skladnosti zagotavljanja sledljivosti sadja in zelenjave, je ugotovila, da sta sadje oz. zelenjava, pridelana v Sloveniji, pri potrošnikih zaželena in cenjena, saj so za te pridelke pripravljeni plačati višjo ceno. "To pa predstavlja bistven razlog za namerno zavajanje potrošnikov glede porekla," so poudarili na ministrstvu in dodali, da je največ nepoštenih praks glede navedbe porekla še vedno na stojnicah izven organiziranih prodajnih mest oz. pri stojnicah ob cestah. 

Inšpekcija je v nadzoru ugotovila tudi, da pravne osebe, ki so jih nadzorovali leto prej in jim pravnomočno izrekli več glob in drugih ukrepov tudi s strani sodišč, v naslednjem letu ustanovijo novo podjetje, ki nadaljuje z enako, nepošteno prakso prodaje sadja in zelenjave. 

Kmetje

Kmetijska inšpekcija medtem bdi nad kmetijami in kmetijskimi izdelki, v času uradnega nadzora pa je opravila 338 pregledov in ugotovila 28 nepravilnosti. V upravnem postopku je izdala 26 odločb, izrekla eno opozorilo, v prekrškovnem postopku pa izdala tri plačilne naloge in en opomin. 

Največ nepravilnosti je ta inšpekcija zaznala pri prodaji sadja in zelenjave iz drugih kmetij brez ustrezne registracije dopolnilne dejavnosti. Naslednja najpogostejša kršitev pa je bila prodaja sadja in zelenjave dokupljena v prometu in prodajana kot lasten pridelek.