Poslanci so že leta 2011 glasovali o volilnem zakonu, ki bi odpravil neustavnosti, a so ga gladko zavrnili in pustili, da se je neskladje z ustavo vleklo naprej. Zdaj imajo dve leti časa, da sprejmejo novega.

Ustavnega pravnika Jurija Toplaka smo vprašali, kaj je pravzaprav narobe z volitvami poslancev v parlament, volivci, ko gredo na volišča, se bržčas o teh stvareh ne sprašujejo. Toplak je pojasnil, da ima slovenski volilni sistem dve pomanjkljivosti. Prva je, da so prevelike razlike med velikostjo volilnih okrajev, in to tako velike, da so neustavne. Druga pomanjkljivost pa je po njegovih besedah ta, da volivci dejansko nimajo odločilne besede pri tem, koga želijo v parlamentu. Obe pomanjkljivosti je izpostavilo tudi ustavno sodišče, ki meni, da je zaradi tega kršena ustava. Parlamentu je dalo nalogo, da v dveh letih popravi zakon, da bo skladen z ustavo.

Pomanjkljivosti v praksi

Prevelike razlike v velikosti volilnih okrajev se najbolj kažejo v tem, da neki kandidat nagovarja denimo 10.000 volivcev, drugi pa 30.000, pri čemer se borita drug proti drugemu za isto službo. Zaradi tega je potem različna vrednost poslanskega glasu. Nekdo, ki ga izvoli nekaj tisoč volivcev, si seveda predstavlja, da je njegova beseda vredna več od nekoga, ki je v parlament prišel z nekaj sto glasovi. Pri čemer ni nujno tako. V Sloveniji je mogoče, da pride v parlament nekdo, ki je prejel bistveno manj glasov od svojega protikandidata iz druge stranke. Zakaj je tako? Za volitve poslancev v državni zbor je Slovenija razdeljena na osem volilnih enot. Vsaka enota pa je razdeljena na 11 volilnih okrajev (te je treba po odločbi ustavnega sodišča ukiniti) in zaradi take razdelitve pridemo do takega položaja kot na zadnjih volitvah, ko je denimo Vinko Gorenak kandidiral v volilni enoti 5 Celje, ki se razteza od Šentjurja pri Celju do Raven na Koroškem, v volilnem okraju Celje mesto. Prejel je 2565 glasov, a ni bil izvoljen, izvoljena pa sta bila njegova protikandidata iz istega okraja in enote: Janja Sluga iz SMC, ki je prejela 1273 glasov, in Željko Cigler iz Levice, ki je prejel 1329 glasov. Da, Gorenaku niti 1000 glasov volivcev več ni pomagalo, da bi prišel v parlament, ker se kljub zmagi v volilnem okraju štejejo odstotki v volilni enoti. Zmešnjava torej.

Pri drugi pomanjkljivosti je težava način izbire kandidata. Kot rečeno, vsaka enota ima 11 okrajev in stranke kandidirajo v teh okrajih, vsaka s svojo listo in enim kandidatom, V volilnem okraju Celje mesto je lani kandidiral Gorenak. Volivci, če so želeli glasovati za SDS, niso imeli druge izbire kot tisto, ki jim jo je ponudila stranka, kar je po mnenju ustavnega sodišča v nasprotju z ustavo, po kateri naj bi imeli volivci glavno besedo pri izbiri. Zdaj se dejansko stranka odloči, kdo bo izvoljen.

Mogoče spremembe

Toplak je poudaril, da sta dve možnosti za odpravo teh pomanjkljivosti. Ali se spremenijo meje okrajev ali pa se jih ukine, ker s to potezo rešimo obe pomanjkljivosti. Kot je razumeti delovni predlog spremembe zakona o volitvah poslancev, se ministrstvo za javno upravo odloča v tej smeri. Za odpravo teh pomanjkljivosti se zdaj s strokovnjaki trudijo na ministrstvu za javno upravo, kjer so si za cilj dali, da bodo že prihodnje volitve v parlament skladne z ustavo, če seveda ne bo prej kakih predčasnih.

Zgled evropske volitve

Po novem naj bi poslance v slovenski parlament volili podobno kot poslance v Evropski parlament, kjer imamo liste z več kandidati in lahko poleg liste odločamo tudi, komu damo prednostni glas. Denimo, če vas je na volitvah za EP prepričala levica, ste lahko glasovali zgolj za stranko, lahko pa ste dali prednostni glas tako Violeti Tomić, ki je bila nosilka liste, kot Luki Mescu, ki je bil na zadnjem, osmem mestu na kandidatni listi. Niste bili omejeni zgolj z enim kandidatom, tako kot na državnozborskih volitvah.

Taka rešitev, s prednostnim glasom, bi odpravila tudi anomalije glede volilnih okrajev, saj postanejo nepotrebni ter nepomembni in bi obstajali zgolj še »na administrativni ravni«, so pojasnili na ministrstvu.

Pod črto, če bo novi zakon sprejet, bo imel volivec možnost izbrati kateregakoli kandidata na seznamu in glasovati zanj, hkrati pa ima možnost, da odda glas zgolj listi, s čimer volivec prav tako izrazi svojo voljo. »Volivec s tem dejansko potrdi, da se strinja, da mandat pridobijo tisti kandidati, ki so med prvimi na seznamu liste, so še dodali na ministrstvu.« Vendar pa bo do končne oblike zakona preteklo še veliko vode, saj bo šel zakon še skozi mnogo različnih sit in lahko se zgodi, da predloga poslanci ne bodo podprli, kot leta 2011, ko so prav tako glasovali o odpravi neustavnosti, a so zakon zavrnili in pustili neustavno stanje še osem let.