"Dostojen proces umiranja"

Kje bodo umirali Mariborčani s težkimi boleznimi in starejši?

Dženana Kmetec / Štajerski tednik
29. 5. 2019, 19.55
Deli članek:

Robert Kereži se zadnja tri leta ukvarja z ultra trail teki v naravi, zelo dolgimi teki, ki trajajo več dni. Med drugim je pretekel 250 kilometrov po perujski puščavi. Njegovo početje pa ima tudi dobrodelno noto.

STA
Ljubljana že ima svojo hišo hospica.

Pomoč umirajočim Leta 2017 je v programu Spremljanje umirajočih in njihovih svojcev društva hospic imelo 1376 uporabnikov, lani 1507. Do konca letošnjega leta jih pričakujejo okoli 2000.

»Človek ima med tekom ogromno časa za razmišljanje o sebi, o življenju na splošno in na pragu petdesetih se človek začne zares zavedati, da je življenje kratko in minljivo. Ker so mi udejstvovanje na teh tekih omogočili ljudje okoli mene, družba in sponzorji, bi tej družbi rad začel nekaj vračati. Vem, da je okoli nas ogromno ljudi v stiski, in iskal sem področje, ki ni tako dobro pokrito,« je pojasnil Kereži, ki se je srečal tudi s predstavniki Slovenskega društva hospic. Predstavili so mu težave in skovali so načrt.

Humanitarna akcija za hospic

Zadnji četrtek v maju bo z namenom reševanja težav glede hiše hospica v drugem največjem slovenskem mestu humanitarna akcija, s katero želijo zbrati čim več denarja za delovanje Slovenskega društva hospic. Eden od ciljev je tudi, da Maribor končno dobi svojo hišo hospica. S humanitarno akcijo naj bi med drugim postavili temelje tudi temu cilju.

»Premalo se ukvarjamo s smrtjo in v prvem letu je treba stopiti korak naprej, da se v družbi več govori o smrti. Želimo si, da v Mariboru počasi dobimo hišo hospica ali sprva vsaj sobo, ki bi bila priključena kakšnemu domu za ostarele. Hitrega premika najbrž ne bo mogoče narediti. Tako bomo v prvi fazi projekta v letu 2019 ljudem na različne načine sporočali o smrti, o minevanju, kar je še posebej pomembno v tem času, ko je treba biti čim lepši, mlajši in neobremenjen z minljivostjo. Vendar bomo šele takrat, ko se bomo resnično zavedali svoje minljivosti, trenutka tukaj in zdaj, lahko polno zaživeli,« so pojasnili v društvu, v katerem so dobili novega človeka, ki jim bo omogočil uresničiti želje in cilje, Roberta Kerežija.

Trail tek za umirajoče

Kereži bo poskusil s športnim društvom Non plus ultra in s še petimi soorganizatorji za hospic zbrati čim več denarja, zato bodo organizirali tridnevno druženje s programom, ki ga bodo popestrili slovenski glasbeni izvajalci, kot je denimo Uroš Perić. V  soboto, 1. junija, se bo ob osmih zjutraj začel trail tek, po katerem slovi Kereži, organiziran bo tudi pohod z arheologinjo Miro Strmčnik. Strmčnikova bo na vrhu Piramide predstavila arheološko najdišče. Organizirali bodo tudi program za najmlajše in najstarejše. Vse z namenom, da tudi Maribor dobi hospic. Država je, kot kaže, pozabila na to institucijo v drugem največjem slovenskem mestu.

Organizatorji dogodka pojasnjujejo, zakaj potrebujemo hospic. »Pomembno je širiti zavedanje, da ljudje na tako čustveno zahtevni življenjski prelomnici, kot je umiranje, nismo sami. V naši družbi je vedno na voljo društvo hospic s 145 plemenitimi in strokovno podkovanimi prostovoljci.« Prostovoljci so po njihovem mnenju srce društva. Čeprav jih je veliko, nemara celo več kot kjerkoli v Evropi, jih je še vedno premalo, premalo je tudi denarja, podpore. »Na nas se obrača veliko mladih zdravnikov – so tudi naši prostovoljci –, saj dobijo pri nas veliko dragocenega uporabnega znanja. Učijo se pogovarjati s svojci umirajočih, mnogi zdravniki so namreč zaradi tovrstnega neznanja v takih primerih zdrsnili v aroganco, drugi so se znašli v hudih stiskah ...« je povedala Renata J. Roban, predsednica društva. Dodajmo, da je pred slabim tednom društvo prejelo naziv »najbolj zaupanja vredna znamka 2019« v kategoriji dobrodelnih organizacij.

Maribor brez hospica

Društvo Hospic: »Premalo se ukvarjamo s smrtjo in v prvem letu je treba stopiti korak naprej, da se v družbi več govori o smrti. Želimo si, da v Mariboru počasi dobimo hišo hospica ali sprva vsaj sobo, ki bi bila priključena kakšnemu domu za ostarele.«

Robanova je izpostavila, da bi Maribor lahko postal prvo sočutno mesto na svetu: »Starejšim prijazno mesto, mesto s programi, ki bodo poskrbeli za potrebe ljudi.« Poudarila je tudi, da je treba malo, »da postanemo ljudje sočutnejši«, predvsem ko pride do vprašanja starejših in umirajočih. Hospic bi omogočil oskrbo ob koncu življenja, ko zdravljenje postane nesmiselno. Take ustanove so namreč poznane po vsej Evropi. Za ljudi, ki poleg družine potrebujejo tudi zagovornika bolnikovih pravic in sočutje.

Pred dvema letoma je imelo v programu Spremljanje umirajočih in njihovih svojcev društva hospic 1376 uporabnikov, lani 1507. Do konca letošnjega leta jih pričakujejo okoli 2000. V društvu hospic so prepričani, da je treba ustanovo širiti v druga slovenska mesta. Za zdaj je zgolj v Ljubljani. Tudi zato dobrodelna akcija, da se zbere denar, da se ljudi ozavesti, da so hiše hospica potrebne v državi, da se tudi država zave, da ima umirajoče, ki potrebujejo podporo tudi na institucionalni ravni.