POSVET

Dva favorita za eno mesto na ustavnem sodišču

L.T.
29. 5. 2019, 20.30
Deli članek:

Državnemu zboru bo predsednik države Borut Pahor v presojo najverjetneje predlagal Čeferina in Pogorelca.

STA
Pahor med posvetom z vodjo poslanske skupine LMŠ, Branetom Golubovičem

Predsednik Slovenije Borut Pahor je včeraj na posvetu s poslanskimi skupinami ugotavljal, kateri od treh kandidatov za ustavnega sodnika bi najlažje prestal glasovanje v državnem zboru. Iščejo namreč nadomestilo za ustavno sodnico Etelko Korpič Horvat, ki ji mandat poteče 27. septembra 2019.

Rok Čeferin – prvi odvetnik kot ustavni sodnik?

Odvetniška zbornica je kot kandidata za ustavnega sodnika predlagala Roka Čeferina iz ugledne odvetniške družine Čeferin, sicer tudi zaposlenega v istoimenski družbi. Predlaganje Čeferina je podprla tudi Zveza društev pravnikov Slovenije. Čeferin od leta 2015 na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani predava o mejah svobode novinarskega poročanja. Lani je bil na tej fakulteti habilitiran za docenta za področje novinarskih študij in znanstvenega sodelavca.

Bobo
V primeru izvolitve bo Čeferin prvi odvetnik na funkciji ustavnega sodnika.

Čeferin se je podpisal tudi pod znanstveno monografijo Meje svobode tiska v sodni praksi Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice. Gre za do zdaj edino v Sloveniji objavljeno delo, ki celovito obravnava sodno prakso navedenih sodišč s področja varstva svobode tiska.

Če bi bil Čeferin izvoljen, bi šlo za prvega odvetnika na mestu ustavnega sodnika, praviloma so se ti kadri namreč rekrutirali iz sodniških vrst. Čeferin je že napovedal, da se bo v primeru izvolitve iz postopkov izločil vselej, ko bo obravnaval primer odvetniške družbe Čeferin. Njegova pisarna ima pred ustavnim sodiščem trenutno odprtih več primerov.

Janez Pogorelec – iz politike na ustavno sodišče?

Široko strokovno podporo pri kandidaturi ima tudi Janez Pogorelec, ustavnopravni strokovnjak, ki ga za ustavnega sodnika predlaga Društvo za ustavno pravo Slovenije. Pogorelec se je za kandidaturo odločil po tem, ko ni bil izbran za direktorja službe vlade za zakonodajo.

STA
Pogorelčeva kandidatura je v veliki meri odvisna od politične volje stranke SDS, ki nanj nima prijetnih spominov.

Pogorelec se predstavlja kot faktor političnega uravnoteženja na ustavnem sodišču, saj pripada zmerno desnemu političnemu polu – konkretno krščanski demokraciji. Pogorelec je pred kratkim izstopil iz izvršilnega odbora Nove Slovenije (NSi) in prekinil članstvo v stranki, vendar računa na podporo svoje nekdanje stranke. Pogorelec se želi predstaviti tudi poslancem stranke SDS in dati obliž na pretekle spore, ko je kritiziral njenega prvaka Janeza Janšo. Večkrat je namreč izpostavil, da desnica ne bo mogla prevzeti oblasti, če bo na čelu SDS Janez Janša. V desnih medijih je Pogorelec sicer označen za »zdraharja« in »razvpiteža«, med drugim pa SDS Pogorelcu pred leti ni dovolila obiskati kongresa stranke, kamor je bil namesto Ljudmile Novak poslan kot opazovalec stranke NSi.

Oba omenjena kandidata se šteje za favorita z najboljšimi možnostmi za izvolitev. Oba sta se že začela predstavljati parlamentarnim strankam. Tretji kandidat je upokojen novinar Marjan Lekše, ki pa naj ne bi imel dovolj politične podpore za izvolitev, postavlja se tudi vprašanje, ali ga bo Pahor sploh predlagal v izvolitev.

Brez konkurence pri informacijskem pooblaščencu

Pahor se je posvetoval tudi glede vnovične kandidature Mojce Prelesnik za informacijsko pooblaščenko. Mandat na tej funkciji se Prelesnikovi izteče 17. julija letos, pri čemer nima protikandidata, saj je od kandidature odstopil novinar Rajko Gerič.