Škocjanske jame

Osupljivo, Martelova dvorana še večja, kot so mislili

Simon Rosc
8. 5. 2019, 21.30
Deli članek:

Pred 200 leti se je začel turistični obisk Škocjanskih jam. Obletnica je bila priložnost za ponovno laserko skeniranje Škocjanskih jam, po katerem je Martelova dvorana večja.

STA
Začetek uradnega turizma v Škocjanskih jamah povezujejo z letnico 1819, ko je bila odprta vpisna knjiga Liber Cavernae St. Canziani (Knjiga jam sv. Kancijana)

Bogat obisk Lani je obisk jame dosegel številko 190.000, skupno pa naj bi Škocjanske jame obiskalo že okrog štiri milijone obiskovalcev.

Po skeniranju Škocjanskih jam so bili nad rezultati presenečeni. »Ugotovljeno je bilo, da je Martelova dvorana celo večja, kot smo do zdaj mislili in govorili. Po zadnjih meritvah je Martelova dvorana velika 2,55 milijona kubičnih metrov (do zdaj ocenjena na 2,2 milijona kubičnih metrov), kar pomeni, da je dolga 314 metrov, široka 143 metrov in visoka do 158 metrov,« je povedala Rosana Cerkvenik iz Parka Škocjanske jame.

Nova velikost že do zdaj velike Martelove dvorane pomeni, da je druga največja podzemna dvorana v Evropi in po zdaj znanih podatkih 11. največja podzemna dvorana na svetu.

Visok jubilej bodo sicer v Parku Škocjanske jame obeleževali vse leto z različnimi dogodki, predvsem predavanji. Praznovanju se bo pridružila tudi Jamarska zveza Slovenije, ki letos praznuje 130. obletnico organiziranega jamarskega raziskovanja in 60. obletnico ustanovitve Jamarske reševalne službe. V vseh teh letih je bilo v edinstveni jamarski kataster na svetu vloženih več kot 13.000 načrtov in opisov slovenskih jam, med katerimi jih je 26 urejenih za turistični obisk.

Začetek uradnega turizma v Škocjanskih jamah povezujejo z letnico 1819, ko je bila odprta vpisna knjiga Liber Cavernae St. Canziani (Knjiga jam sv. Kancijana). Najprej so jo hranili v nekdanji gostilni Mahorčič, po letu 1880 pa v gostilni Gombač v Matavunu, kjer so domačini prodajali vstopnice in obiskovalce vodili po jami. Vanjo so se vpisali številni pomembni gostje, med katerimi so izpostavili le prvo vpisano, kronsko princeso nadvojvodinjo Štefanijo, ženo prestolonaslednika princa Rudolfa.

Prva turistična pot je bila speljana iz Betanje v Veliko dolino do nekdanje Hlevnjače, ki so jo pozneje preimenovali v Tominčevo jamo. Ta je bila poimenovana po okrajnem glavarju Mateju Tomincu, ki se je nad jamo tako navdušil, da je leta 1823 dal zgraditi omenjeno pot, zato ga priznavajo za pionirja turizma v Škocjanskih jamah.

Nadaljevanje zgodbe raziskovanja jam, izgradnje kompleksne jamske infrastrukture, obsežne raziskave in vpis na Unescov seznam svetovne dediščine so Škocjanske jame postavili na svetovni zemljevid veličastnih podzemnih naravnih pojavov z zgodbami s področja speleologije, arheologije, zgodovine in botanike.