8x8

V Levici se bahajo, da so zaustavili oklepnike

M.V.
25. 2. 2019, 20.40
Deli članek:

Vlada je odstopila od 350-milijonskega nakupa osemkolesnikov Boxer, stranka Levica pa si za to pripisuje velike zasluge. Izkazalo se je, da razlog leži drugje.

Bobo
Miha Kordiš in Luka Mesec.

Minister za obrambo Karl Erjavec je povedal, da Slovenija odstopa od nakupa osemkolesnikov Boxer, saj bi nakup pomenil večletne finančne obveznosti, za kar pa ni pravne podlage. Kot drugi pomemben razlog je Erjavec navedel dejstvo, da vojska nima celovite taktične študije o tem, katere zmogljivosti sploh potrebujemo za vzpostavitev srednje bojne bataljonske skupine. Kot je pojasnil, je zadnja taktična študija iz leta 2005 premalo celovita in zastarela, Generalštabu SV pa je naročil izdelavo nove taktične študije, ki bo opredelila, ali za izgradnjo srednje bojne bataljonske skupine nujno potrebujemo nove osemkolesnike. Študija bo tudi morala najti odgovore na vprašanja, kako bo potekalo vzdrževanje oklepnikov in usposabljanje kadrov, »kje bodo parkirani« ter katere obstoječe zmogljivosti lahko porabimo pri izgradnji te skupine.

Levica si lasti zasluge

Odstop od nakupa osemkolesnikov so pozdravili v stranki Levica. Poslanec Miha Kordiš je dejal, da je šlo za denar, ki bi ga vrgli skozi okno samo zato, ker to od Slovenije zahteva zveza Nato. »Potrebovali smo dve vladi, zato da smo aktualno vlado končno prepričali, da je ta nabava nesmiselna, in teh 350 milijonov rešili pred vojaško-industrijskim kompleksom ter zagotovili, da se raje vložijo v bolj vitalne sektorje slovenske družbe, kot sta zdravstvo in šolstvo,« se je pohvalil Kordiš. Toda kot kaže, so besede poslanca le pobožne želje ali pa poskus speljevanja vode na mlin stranke Levice. Realnost pa je drugačna. Obrambni minister je namreč povedal, da odstop od nabave še ne pomeni, da je postopek nabave končan, ter da bo oklepnike 8x8 v doglednem času treba nabaviti. Ministrstvo za obrambo tako le čaka novo študijo oziroma vojaški nasvet glede opremljanja srednje bojne bataljonske skupine.

Wikimedia
boxer

Druge težave

Minister za obrambo, ki ima neprijetne izkušnje z nabavo oklepnikov še iz časa afere Patria, pa je tudi priznal, da zastarelost študije ni najvišja ovira pri opremljanju bojne bataljonske skupine. Podpis take pogodbe namreč po mnenju ministra tudi nima pravne podlage. Proračuni namreč opredeljujejo finančne obveznosti države le za dve leti naprej, takšna pogodba pa bi to presegala. Zato bi s podpisom take pogodbe kršil finančne predpise, je prepričan Erjavec. Tako bo predlagal sprejetje zakona o temeljnih razvojnih programih, da bodo pravne podlage, ko gre za prevzemanje dolgoročnih obveznosti, »čiste, prave in nesporne«. Minister je znova napovedal tudi pripravo aktualizacije srednjeročnega obrambnega programa in bele knjige o obrambi.

Mednarodni partnerji ne bodo navdušeni

Ob odstopu od nakupa bo zdaj vlada morala obvestiti Organizacijo za sodelovanje pri skupne oboroževanju (OCCAR), prek katere je Slovenija v času vlade Mira Cerarja nameravala nakupiti oklepnike. Da bo 350-milijonski posel, vsaj začasno, zaustavljen, verjetno ne bo razveselilo mednarodnih partnerjev, tudi zveze Nato ne. Slovenija se je namreč severnoatlantskemu zavezništvu zavezala, da bo prvo srednjo bojno bataljonsko skupino oblikovala do leta 2022 in drugo do leta 2025, zdaj pa je jasno, da obljube ne bomo držali. Slovenija za ustanovitev bataljonskih bojnih skupin potrebuje 166 osemkolesnih vozil, pri čemer bi lahko del luknje zakrpali s 30 obstoječimi patriami, ki pa so potrebne prenove. Vojaški projekt oblikovanja dveh bataljonskih bojnih skupin spada med težkokategorne naložbe v zgodovini samostojne Slovenije, saj tehta kar 1,2 milijarde evrov, kar dobrih dvesto milijonov več kot izgradnja drugega tira Koper–Divača in sto milijonov manj kot neslavni šesti blok Termoelektrarne Šoštanj.