24,55 odstotka volivcev se je udeležilo prejšnjih evropskih volitev. 

Slovenija bo imela med 407 poslanskimi mesti osem svojih zastopnikov, ki jih bomo izbrali na volitvah v nedeljo, 26. maja 2019. Volilna opravila začnejo teči v ponedeljek, 25. februarja.

Konec meseca se bodo uradno začela volilna opravila pred majskimi volitvami v Evropski parlament. Znani so že prvi obrisi zavezništev in prvi nosilci list, začele so se tudi že špekulacije o rezultatih, ki bi jih stranke lahko dosegle. V Evropskem parlamentu so včeraj objavili prvo projekcijo porazdelitve sedežev naslednjega parlamenta, ki temelji na preseku nacionalnih javnomnenjskih raziskav in predpostavki, da bo sedežev 705.

Največ sedežev naj bi znova dobila desnosredinska EPP, v Sloveniji pa projekcija največ podpore napoveduje SDS in LMŠ, ki naj bi dobili po tri sedeže. Po en sedež naj bi dobili SD (S&D) in Levica (evropska levica GUE/NGL), SDS naj bi prejela 26,6 odstotka, LMŠ 25,6 odstotka, SD 14,7 odstotka, Levica pa 12,1 odstotka podpore. Drugačne napovedi je objavil spletni portal Politico, kjer so prav tako na podlagi aktualnih javnomnenjskih raziskav izdelali napoved, glede na katero bi tri od osmih mandatov znova prejela SDS, dva mandata bi pripadla Listi Marjana Šarca, po enega pa bi dobile SD, Levica in NSi.

Kaj pravijo pretekle volitve?

A volitve v Evropski parlament so unikum in napovedi se lahko hitro zmotijo. Volja ljudi se obrača hitro, kar je vidno tudi, če rezultate volitev v državni zbor primerjamo z rezultati evropskih volitev. Leta 2008 je tako na volitvah v državni zbor zmagala SD, druga je bila SDS, tretji Zares in četrti Desus, na evropskih volitvah le eno leto pozneje pa je premočno zmagala SDS; ta je dobila dva mandata, SD na drugem mestu je prav tako dobila dva mandata, sledile pa so stranke, ki so se na volitvah v državni zbor odrezale bolj ali manj slabo: NSi, LDS in Zares. Leta 2014 so bile evropske volitve pred parlamentarnimi. Krepko je spet zmagala SDS, na drugem mestu je bila kombinacija NSi-SLS, po en mandat so dobili še Igor Šoltes, SD in Desus. Že čez nekaj mesecev je bila v parlamentu popolnoma druga slika in veliko zmago so slavili v SMC, ki so ji sledili SDS, Desus, SD in Levica. Iz tega lahko sklepamo, da je rezultate evropskih volitev težko napovedovati na podlagi javnomnenjskih raziskav, vezanih na dogajanje na domačem političnem parketu.

Milan Zver
Bobo
Milan Zver je na prejšnjih volitvah prejel daleč največ glasov volivcev.

Volilna udeležba in znani obrazi

Glede na dosedanje izkušnje bodo rezultati v veliki meri odvisni od volilne udeležbe in tega, kako prepoznavna bodo imena na kandidatnih listah. Kot so pokazali dosedanji rezultati, je za uspeh liste dovolj že en močan kandidat. SDS se zagotovo lahko zanaša na svoje volivce, ki ji ob nizki volilni udeležbi vedno prinesejo dobre rezultate, Milan Zver pa je kandidat, ki že tradicionalne zbere največ glasov. Med stalnicami na evropskih volitvah je tudi Lojze Peterle, a glede na informacije iz NSi ne bo nosilec liste, temveč bo to vlogo prepustil Ljudmili Novak. Čeprav mnogi v odločitvi NSi vidijo znake nezaupanja do Lojzeta Peterleta, pa bi jim v resnici lahko taktika z dvema močnima kandidatoma prinesla uspeh in s pomočjo preferenčnih glasov spet dva poslanca. V SD igrajo na zanesljivo karto in bodo na prvo mesto spet uvrstili Tanjo Fajon.

Koga bo iz rokava potegnil Šarec?

VOLILNI SISTEM

Evropske poslance volimo po proporcionalnem volilnem sistemu, število mandatov pa se določa po D'Hondtovem sistemu, kar pomeni, da se skupno število dobljenih glasov stranke deli najprej z ena, dva, tri ... in tako do osem. Med rezultati vseh list se nato izloči osem največjih števil in se podeli mandate.

Za več tveganja pa se je odločil aktualni premier Marjan Šarec. Čeprav mu podpora med volivci raste, za zdaj kaže, da bo težko našel kandidate, ki bi lahko zagon, ki ga ima njegova stranka, prenesli tudi na evropski parket. Elegantno rešitev, ki se mu je ponudila v obliki skupnega nastopa s SAB in SMC, je zavrnil in namesto sodelovanja dobil tekmeca, ki glede na malce več politične kilometrine lahko vseeno v boj porineta kakšno volivcem bolj znano ime. Poleg vseh napisanih pa ne gre odpisati koalicije SLS, ki se je že povezala s Kanglerjevo Novo ljudsko stranko in z Zelenimi. Če jim že na državni ravni ne gre, pa SLS na lokalnih in evropskih volitvah vedno preseneti. In ob nizki volilni udeležbi je to mogoče tudi letos. Na levi strani utegneta odigrati pomembno vlogo še Igor Šoltes in Ivo Vajgl, ki ju projekcije sicer ne kažejo nikjer, a odpisati ju vsekakor ne bi smeli.

Milan Zver je na prejšnjih volitvah prejel daleč največ glasov volivcev. Ivo Vajgl se bo potegoval za nov mandat kot kandidat Desusa. Ljudmila Novak in Lojze Peterle bosta branila barve NSi.***