Davčna zakonodaja in socialni transferji

Če ne bo storjena sprememba, bo od dviga minimalne plače imela največjo korist država

G.G./STA
17. 1. 2019, 12.19
Posodobljeno: 17. 1. 2019, 12.30
Deli članek:

Minimalna plača se je zvišala, potrebni pa bodo tudi popravki na področju davčne zakonodaje in socialnih transferjev.

Profimedia
Da ne bi največ profitirala država.

STA
Andreja Poje je povedala, kaj je potrebno, da bo "minimalna plača res postala dostojna."

Izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje je včeraj povedala, da spremembe zakona o minimalni plači z letom 2020 izločajo dodatke vse dodatke in postavljajo minimalno plačo za 20 odstotkov nad prag tveganja revščine. "S tem se omogoča, da bo minimalna plača res postala dostojna," je poudarila, a dodala, da višina minimalne plače v višini 667 evrov ne bo udejanjena, če ne bo prišlo do spremembe lestvice za odmero dohodnine, ki letos ostaja enaka kot lani. "Problem je ta, da bo posameznik, ko bo prejel 12 minimalnih plač v višini 886 evrov bruto in regres v višini minimalne plače, presegel mejo, ki bi mu omogočila upravičenost do najvišje olajšave," je Pojetova zajela srž težave.

Tako bo ena ključnih zahtev ZSSS letos povišanje meje upravičenosti do najvišje splošne dohodninske olajšave. "Če te spremembe vlada ne bo storila, bo imela največjo korist zaradi dviga minimalne plače prav država," je ocenila Pojetova.

Izračuni vsake tri leta

Poleg tega si želijo, da bi se izračuni minimalnih življenjskih stroškov - zakon višino minimalne plače postavlja 20 odstotkov nad minimalne življenjske stroške, prvi izračuni naj bi bili opravljeni leta 2023 - opravljali vsake tri leta, ne vsakih šest let, kot določa zakon.

Višja minimalna plača, nižji otroški dodatki?

Za dosledno uresničevanje zakona o minimalni plači pa je po njenih navedbah potrebna tudi sprememba denarnih družinskih prejemkov. ZSSS namreč ugotavlja, da bodo družine zaradi višje minimalne plače upravičene do nižjih otroških dodatkov, zato predlagajo, da se prilagodi meja prvih petih dohodkovnih razredov za otroški dodatek.

Kaj pa plače srednjega razreda?

Omenjene tri zahteve so po besedah Pojetove ključne, opozarjali pa bodo tudi na druge potrebne spremembe na davčnem področju, med drugim razbremenitev plač srednjega razreda in ponovno uvedbo letnega usklajevanje tako osnov kot olajšav. "Dovolj je bilo, da se našo konkurenčnost gradi na delavskih plačah," je še izpostavila Pojetova.

ZSSS si bo letos po besedah predsednice Lidije Jerkič prizadevala tudi za višje plače v zasebnem sektorju. "Ta zadeva ni niti enostavna niti dorečena," je dejala in pojasnila, da si želijo sestanka z delodajalskimi organizacijami, na katerem bi radi slišali dokončnem odgovor, ali so pogovori o novem plačnem modelu, ki so tekli, zares končani. Med aktivnostmi, ki jih čakajo, je izpostavila še zaključek notranjih pogovorov o splošni kolektivni pogodbi. Jerkičeva pričakuje, da bo predlog pripravljen še ta mesec in da ga bodo posredovali nasprotni strani.

"Gre za pogodbo, ki smo jo nekoč že imeli, veljati je prenehala leta 2004 ali 2005. Od takrat naprej praktično ni več enotnega plačnega modela v zasebnem sektorju, kar dodatno predstavlja težavo tudi v pogajanjih za panožne pogodbe," je še dejala vodja ZSSS in dodala, da bodo med člani z anketo iskali podporo za aktivnosti, povezanimi s plačanimi, vključno s stavko.