Ljudski upor

Vojna za vodovod na Cerkljanskem: vztrajali bomo do konca!

Marija Šelek / Revija Zarja
17. 12. 2018, 06.55
Deli članek:

Država je preko občin dolžna zagotoviti dostop do količinsko in higiensko ustrezne pitne vode, a pred dvajsetimi in več leti so si morali marsikje to urediti prebivalci sami.

Šimen Zupančič
Gorjani v vodi nočejo klora.

Dolenji Novaki

Glede vodovoda v Dolenjih Novakih, ki deluje že 35 let, je sodišče razsodilo in dalo prav vaščanom. Ti niso dolžni plačevati položnic, saj stvari niso urejene, a jim kljub razsodbi položnice še kar pošiljajo! Čeprav je na sodišču župan skupaj s svojim odvetnikom podpisal zapisnik, ki pravi, da brez dogovora ni položnic, so te prišle v nabiralnike že naslednji mesec!« pove Franci iz Dolenjih Novakov.

Po državi je veliko vzornih primerov prenosa vaških vodovodov na javnega upravljavca – vse je odvisno od občine in v nekaterih ne zmorejo pravega spoštovanja do ljudi, ki so si pred več desetletji z lastnimi sredstvi in rokami zgradili vodovod ter ga vzdrževali. Tudi v občini Cerkno se je zalomilo, saj si je občina mimo sporazuma z vaščani prilastila popolnoma zasebne vodovode ter krajanom zaselkov Gorje, Dolenji Novaki in Labinje začela pošiljati položnice. Ljudje so se izstavljenim računom uprli in so odločeni vztrajati, dokler se z občino ne bodo ustrezno dogovorili. Ta pa jim z županom Jurijem Kavčičem na čelu, ki po štirih mandatih na nedavnih volitvah ni bil več izvoljen, ni prišla naproti – raje jih toži.

Vodovod v Gorjah so krajani delali dve leti in ga odprli v drugi polovici leta 1996. Nastal je brez pomoči občine Cerkno, krajani so se morali znajti sami, pomagali so tudi številni strokovnjaki – in to brezplačno, saj so vedeli, da imajo krajani na voljo zgolj svoja sredstva. Še zdaj se spomnijo, kako so kopača zvlekli na strm in nedostopen teren ter ga morali celo prikleniti z jeklenicami, da je lahko kopal. Naši sogovorniki Darko in Janja Mavri ter gospod Jože se s ponosom spominjajo složnosti vaščanov. »Če tega ne doživiš, težko razumeš,« pripomni Jože. »Položenih je bilo 1783 metrov cevi, zgradili smo 16 kubičnih metrov velik raztežilnik, 100 kubičnih metrov velik vodohran, dve novi zajetji in obnovili dve stari. Krajani smo trikrat prispevali lastna finančna sredstva in opravili 6509 prostovoljnih fizičnih ur in 482 traktorskih ur,« pojasnjuje Janja Mavri, upokojenka, ki ima doma o vsem skupaj na kupe dokumentacije, zakopala se je tudi v arhive, raziskuje in sprašuje o podobnih primerih po drugih slovenskih občinah. »Ko živiš v nekem okolju in si del lokalne skupnosti – z možem sva hišo gradila leta 1984 in nisva imela ne priključka na kanalizacijo ne vodovoda, vse sva si morala urediti sama – in ko slišiš, da se dogaja krivica, preprosto moraš nekaj ukreniti. Preprosto se dvigneš in upreš. To je v moji naravi. Moja ideja in želja je, da bi se s podobnimi težavami glede vodovodov združili v vseslovenski iniciativi, ki bi se s to problematiko resno ukvarjala,« pripoveduje.

Šimen Zupančič
Zakonca Mavri, predstavnika vaščanov Gorje, s predstavnikom vaščanov Dolenjih Novakov. Dva vodovoda s podobno zgodbo.

Z vami se ne bomo pogovarjali

Vodovod so bili krajani pripravljeni predati v upravljanje občini, a z ustreznim dogovorom in pogodbo o lastništvu, čakali so na pobudo občine, vendar je prvega februarja lani prišla le prva položnica, razmere pa pravno sploh niso bile urejene. »Nato so sledili naši ugovori na položnice, h katerim smo vedno jasno pripisali, da bomo svoje obveznosti poravnali, ko bomo sklenili dogovor. A namesto sestanka so jim z občine zabrusili, da je to javni vodovod in da se z nami nimajo kaj pogovarjati,« je še vedno slišati prizadetost v glasu enega od krajanov.

Tako Gorjani od prvega februarja lani do danes na vsako položnico podajo ugovor. Za kaj takega je treba veliko vztrajnosti in odločnosti – vsi tega niso zmogli. »Nekateri so se morali sprijazniti s plačevanjem obveznosti, saj imamo v vasi kmete, ki so odvisni od subvencij. Če nimaš poravnanih vseh obveznosti do občine, boš težko prejel občinsko subvencijo – jasno je, da sta si dva kmeta premislila, saj sta izgubila dobršen del sredstev, ki bi jih lahko vložila v razvoj gorske kmetije,« razlaga Janja Mavri in dodaja, da so tudi nekateri na občini zaposleni in se tako niso drznili upirati delodajalcu – izgubiti službo pač ni mačji kašelj. Pri neplačevanju položnic še vedno vztraja 60 gospodinjstev.

Nobenega napredka

Šimen Zupančič
Janja Mavri pred sto kubičnih metrov velikim vodohranom Gorje.

»Na naših 22 ugovorov z zavrnjenimi računi ni občina odgovorila niti na enega. Edini dopis smo dobili aprila lani – povzetek pravnega mnenja, na podlagi katerega nam je občina zagrozila z odklopom vode. Grozili pa so nam celo s tem, da bodo lastnike vodovodov razlastili. Celo to! Poskušali so še z izvršbo, a smo se nanjo pritožili,« opisujejo dogodke Gorjani.

Na pomlad bo minilo dve leti, odkar so se morali zateči po pravno pomoč (doslej so zanjo namenili že več kot 3000 evrov), junija letos je sodnica občini in uporniškim občanom naložila, da se morajo dogovoriti, a o napredku ni ne duha ne sluha. Občina jim je celo samovoljno zamenjala ključavnice na vodooskrbnem objektu. Na ignorantsko ravnanje občine Cerkno je opozoril tudi Urad varuha človekovih pravic, župan pa je za enega od medijev dejal, da je pregovorov z Gorjani naveličan.

Uredba o oskrbi s pitno vodo ne nalaga, da je treba spreminjati lastništvo vodovoda iz zasebnega v javnega, je pa poleg odkupa ali upravljanja brezplačen prenos vodovoda na občino ena od možnosti, o kateri naj bi se dogovorili lastniki vodovoda in občina. Krajani Gorij so se odločili, da bodo dali občini vodovod v najem oziroma upravljanje, vendar so jim na občini skupaj z njihovimi odvetniki povedali, da javno-zasebno partnerstvo ne pride v poštev.

Ker pa so se na občini že od začetka do krajanov obnašali kot do neenakopravnih partnerjev, češ, z vami se nimamo kaj pogovarjati, so sedaj ti še bolj odločeni, da vodovoda ne izpuste iz rok. Z ustrezno pogodbo so ga pripravljeni dati le v upravljanje. Lastništvu se nikakor ne bodo odrekli.

V tožbi občine Cerkno proti skupini občanov navajajo, da ima občina pravico zaračunavati storitve zagotavljanja pitne vode, kljub temu da za to dejavnost uporablja zasebni vodovod in da ga uporablja (še) brez pravne podlage. Prav tako to ne pomeni, da se lahko lastniki vodovoda zoperstavljajo plačilu. Tako v tožbi, kdo ima prav, pa se bo razsodilo na naroku, ki je bil novembra prestavljen za nedoločen čas.

Bomo brez vode?

Šimen Zupančič
Darko Lapanje, predstavnik vodovoda Labinje.

Vaščani s skrbjo razmišljajo tudi o prihodnosti. »Če prepustimo naš vodovod občini in če jo v naslednjih letih ukinejo, kaj bo takrat? Bomo ostali brez vode?« Tudi zato se jim prepustitev vodovoda ne zdi smiselna, še manj razumna. »Če imate odličen vodni vir, se borite zanj,« so jim sporočili iz krajevne skupnosti Razdrto. Gorjani namreč iščejo sogovornike in dobre izkušnje, po katerih bi se lahko zgledovali, po vsej državi. Odločeni so vztrajati do konca, čeprav se jim pravdanje zdi potrata časa in denarja. Še vedno pa so ga za pravnike zapravili manj kot občina, ki je po nekaterih podatkih za pravno svetovanje namenila več kot 9000 evrov (davkoplačevalskega denarja). Medtem pa vodovod Gorje iz občinskega proračuna doslej ni bil deležen niti centa. »Samo pogovarjati bi se morali z nami, pa do vsega tega sploh ne bi prišlo!« dodajajo razočarani sogovorniki, ki upajo, da se bodo z novim županom, ki bo znan po drugem krogu v decembru, lažje dogovorili in nato spet živeli v miru in slogi.

-------------------------

Ustanovili vodovodno zadrugo

V kraju Labinje se položnicam za vodarino in omrežnino upira 60 ljudi, podanih je bilo 15 ugovorov. 23 lastnikov vodovoda se z občino Cerkno v dveh letih ni moglo dogovoriti o njegovem upravljanju, zato so ustanovili Vodovodno zadrugo Labinje. Osnovanje zadruge je način, kako samostojno voditi vodovod, v Sloveniji pa jih je registriranih 24, dve med njimi sta v likvidacijskem postopku. »To smo storili zato, da ostane vodovod v naši lasti, in vodovodna zadruga omogoča, da sami skrbimo za vodo in vodovod. Moramo ohraniti to, kar so naši očetje s trudom in lastnimi sredstvi zgradili – vodovod je naša skrb, naša dediščina,« je prepričan Darko Lapanje.

V vodi nočemo klora!

Medtem ko Gorjani občini Cerkno očitajo tudi, da so se nestrokovno odločili za kloriranje vode v velikem rezervoarju, kar je pokazala analiza vode, so se v Dolenjih Novakih kloriranju uprli. Občina je poskušala postaviti klorirno napravo, a so to vaščani preprečili s policijo prvič pred sedmimi leti, nato znova pred petimi. »Z oporečnostjo vode imamo težave, ker je nad vasjo smučarski center z neustreznimi čistilnimi napravami. Kloriranje zavračamo in se zavzemamo za uvedbo UV-žarnice oziroma drugih mehanskih načinov čiščenja pitne vode,« pojasni Franci iz Dolenjih Novakov.

Znano je, da so nekateri neodvisni strokovnjaki proti kloriranju vode – med njimi mikrobiolog Gorazd Pretnar. Meni, da klor nikakor ni najboljša rešitev, občine pa bi se morale odločati glede na to, kaj je najbolje za ljudi. Dezinfekcija s klorom je zanj najslabša možnost, že dlje namreč natančno spremlja raziskave posledic klora. Anton Komat pa opozarja, da v Sloveniji sploh ne iščemo in ne odpravljamo vzrokov za onesnaženje vode, temveč po liniji najmanjšega odpora odpravljamo zgolj posledice – s tako zastarelo metodo, kot je kloriranje.

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.