Mnogi Slovenci, ki so žrtve ropa ali kakšnega drugega kaznivega dejanja, video ali fotografijo kaznivega dejanja, posnetega na domačem videonadzoru, na katerih je videti domnevnega storilca, širijo prek družbenih omrežij, skupaj s prošnjo, da če osebo kdo prepozna, naj se jim oglasi. 

Seveda posnetke predložijo tudi policiji ob prijavi kraje oziroma kaznivega dejanja, z namenom, da vsebina služi kot dokazno gradivo in pomoč pri identifikaciji storilca. Glede na to, da je tako početje zelo pogosta praksa Slovencev, smo želeli pri pristojnih organih preveriti, ali je to sploh dovoljeno in ali tako gradivo v policijskem postopku lahko predstavlja dokaz.

Odgovor vas bo morda presenetil. Kaj je dovoljeno in kaj ne, izvedite v petkovi izdaji časnika Novice Svet24.