Dan z največ umrlimi je bil 29. januar

Največ jih umre pozimi

Monika Horvat / Štajerski tednik
4. 11. 2018, 14.01
Deli članek:

Lani je v Sloveniji umrlo 20.509 prebivalcev, kar je drugo največje število umrlih po drugi svetovni vojni. Obenem je lani prvič po enajstih zaporednih letih več prebivalcev umrlo, kot se jih je rodilo.

Profimedia
V zadnjih treh desetletjih se je pričakovano trajanje življenja za moške podaljšalo za skoraj 10 let (9,8 leta), za ženske pa za 7,4 leta.

Od 20.509 umrlih v letu 2017 je bilo 10.136 moških in 10.373 žensk. Več kot v tem letu jih je po drugi svetovni vojni umrlo le v letu 1983, in sicer 20.703 prebivalci. Na državnem statističnem uradu še ugotavljajo, da je prvič po enajstih zaporednih letih več prebivalcev umrlo, kot se jih je rodilo; rodilo se jih je 20.241. Naravni prirast je tako znašal −268.

Kar 17,3 odstotka vseh umrlih je bilo starih manj kot 65 let. Tako imenovana stopnja prezgodnje umrljivosti (to je umrljivosti pred 65. letom) je med moškimi praviloma višja kot med ženskami, se pa znižuje za oba spola.

Po statističnih podatkih sodeč, največ prebivalcev umre v zimskih mesecih. Lani je v januarju, februarju, marcu in decembru umrlo kar 38,8 odstotka prebivalcev. Dan z največ umrlimi je bil 29. januar. V tistem dnevu je umrl 101 prebivalec. V povprečju pa je lani umrlo 56 prebivalcev na dan.

Na zahodu umirajo starejši kot na vzhodu

»Povprečna starost umrlih se je v Sloveniji v zadnjih 30 letih zvišala za devet let (z 68,8 leta v letu 1987 na 77,7 leta v letu 2017). Moški v povprečju umirajo mlajši kot ženske, vendar se njihova povprečna starost ob smrti zvišuje hitreje kot pri ženskah. Povprečna starost v letu 2017 umrlih moških je bila 74,0 leta, kar je 10 let več kot pred 30 leti. Povprečna starost v letu 2017 umrlih žensk je bila 81,4 leta, kar je za 8,5 leta več kot pred 30 leti,« poročajo s statističnega urada, kjer še ugotavljajo, da je bila povprečna starost umrlih v letu 2017 najvišja v regijah zahodne Slovenije in da se je v smeri proti vzhodu postopno zniževala.

Bolezni srca in ožilja in rak

Najpogostejši vzrok za smrti so bile v lanskem letu bolezni srca in ožilja – kar 39 odstotkov vseh smrti. Takoj za tem so rakava obolenja (31,1 %), sledijo poškodbe in zastrupitve (7,2 %), bolezni dihal (6,2 %) ter bolezni prebavil (4,4 %). Ob tem pa na uradu opažajo, da se glavni vzroki smrti glede na spol razlikujejo. Tako so bile v lanskem letu pri ženskah na prvem mestu bolezni srca in ožilja, na drugem mestu pa rakava obolenja, pri moških je obratno. »Zaradi rakavih obolenj je v 2017 umrlo 35,1 % moških in 27,3 % žensk. Najpogostejša vzroka smrti teh moških sta bila pljučni rak in rak prostate, žensk pa rak dojke in pljučni rak. Z daljšanjem življenjske dobe se povečuje tudi število poškodb v višji starosti. Poškodbe so pretežno posledice padcev, zato so ti postali glavni vzrok smrti pri nezgodah (61,9 %),« še pišejo.