Odločitev

Levica v vlado ne gre, podpirala pa bi jo od zunaj

STA/B.K.
31. 7. 2018, 23.32
Posodobljeno: 1. 8. 2018, 07.25
Deli članek:

Svet stranke Levica je ocenil, da osnutek koalicijske pogodbe ni zadovoljiva osnova za vstop stranke v koalicijo. Je pa zadovoljiva osnova za to, da izrečejo podporo Marjanu Šarcu kot mandatarju. Z manjšinsko vlado, ki bi jo vodil, pa bi projektno sodelovali, je po seji potrdil koordinator stranke Luka Mesec.

STA
Luka Mesec

Za sklep, s katerim bi podprli vstop Levice v koalicijo, je glasovalo deset članov sveta, proti pa jih je bilo 21. Nekaj se jih je vzdržalo, je dejal Mesec.

Da je osnutek koalicijske pogodbe zadovoljiva osnova za sporazum o projektnem sodelovanju z manjšinsko vlado Marjana Šarca, pa je ocenilo 21 članov, deset jih je bilo proti. Sklep je, kot je dejal, podprl tudi Mesec.

Podporo sprejetemu sklepu bodo preverili še na internem referendumu v stranki, ki se začne v sredo in bo trajal do 8. avgusta, a Mesec ocenjuje, da se je stranka poenotila do te mere, da s podporo temu ne bo težav. Zato bodo s sprejetim stališčem v sredo seznanili tudi prvaka LMŠ Šarca oz. petorček strank, s katerimi so se pogajali. "Pogajanja se torej nadaljujejo o sporazumu," je dejal Mesec in dodal, da bo ta temeljil na osnutku koalicijske pogodbe, ki so jo dorekli v minulih dneh z LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS.

Kje se razhajajo?

V torek zvečer odzivov iz LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS skorajda ni bilo, le glavni tajnik SD Dejan Levanič je na Twitterju zapisal, da je "škoda za odločitev Levice". "Pogajanja so bila konstruktivna in veliko bi lahko naredili skupaj. Nikoli sicer zadeve niso idealne, vendar vstop v vlado omogoča, da se izpolnijo dane obljube pred volitvami. Škoda za to izgubljeno priložnost," je ocenil Levanič.

Kot je Mesec povedal po seji, časa za pogajanja o koalicijski pogodbi ni bilo veliko, uskladiti so se morali zgolj v nekaj dneh. "Z izkupičkom pogajanj smo v nekaterih točkah zadovoljni," je priznal Mesec in med drugim omenil zdravstvo, kjer da so med drugim dobili jasno zavezo k javnemu zdravstvu, za ukinitev dopolnilnega zavarovanja in vključitev zobozdravstva v osnovno košarico pravic. Pri pokojninah so izpogajali dvig odmernega odstotka na 63 in dvig minimalne pokojnine.

Eno od težavnejših področij so bili davki, kjer so po besedah Mesca izpogajali zmeren dvig prispevkov delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in spodnjo mejo davka na dobiček pri petih odstotkih. Dvig minimalne plače na 700 evrov naj bi izpeljali do leta 2020. Težave so v Levici imeli s predvideno fleksibilizacijo trga dela, žico na meji, naložbo v srednji bataljonski bojni skupini, prodajo NLB in z ravnjo človekovih pravic. "Celokupno gledano pa imamo zadržke, da fiskalno ta pogodba ne drži, da ne bo denarja za vse, kar smo se dogovorili," je med drugim dejal.

Tlakovali pot Janši?

Razlogi za nesodelovanje v koaliciji pa so tudi politični, je dejal Mesec. Ob tem je pojasnil, da tudi ob projektnem sodelovanju obstaja možnost, da manjšinska vlada glasuje z drugo stranjo in je Levica izigrana pri nekaterih ključnih točkah. "Te nevarnosti obstajajo, a je svet presodil, da je ta scenarij boljši od polnopravnega sodelovanja v vladi," je dodal.

Na očitek, da s tem Levica morda odpira pot vladi Janeza Janše pa je Mesec odgovoril, da so odprli "pot za podporo Šarcu za mandatarja in manjšinski vladi, s katero smo pripravljeni konstruktivno in projektno sodelovati". Izrazil je tudi pričakovanje, da se bodo konstruktivno pogajali še naprej.