Ustavno sodišče je pobude za presojo ustavnosti ukaza o sklicu prve seje državnega zbora in zapisnika o ugotovitvi izida volitev zavrglo, ker ni pristojno za presojo teh aktov.
STA
Bel prah so prejeli tudi na ustavnem sodišču
STA
Janko Veber je že pred odločitvijo ustavnega sodišča napovedal internacionalizacijo spora.
Pobude je sicer vložilo več vlagateljev, med njimi tudi štiri zunajparlamentarne stranke. Da so bile zadnje predčasne parlamentarne volitve nezakonite, so prepričani v Slogi, stranki Janka Vebra, listi Davkoplačevalci se ne damo več! Vilija Kovačiča ter v Stranki enakopravnih dežel in Naprej Slovenija, ki ju zastopa Jožef Jarh. V pobudah za presojo ustavnosti in zakonitosti so menile, da lahko pride do neustavne podelitve poslanskih mandatov in s tem do neustavnega zasedanja državnega zbora (DZ).
Ob tem so ustavnemu sodišču predlagale tudi začasno zadržanje ukaza o sklicu prve seje DZ z dne 15. junija in zapisnika o ugotovitvi izida predčasnih volitev poslancev v DZ z dne 14. junija.
Že v pobudi za presojo so pojasnjevali, da je ustavno sodišče po oceni pobudnikov pristojno za presojo navedenih aktov. Pri tem so se sklicevali na 82. člen ustave, po katerem državni zbor potrdi poslanske mandate, medtem ko je proti odločitvi DZ mogoča pritožba na ustavno sodišče.
Soglasna odločitev
Ustavno sodišče se z njimi ne strinja, saj je v svoji odločitvi, ki jo je sprejelo soglasno, pojasnilo, da je v postopku presoje ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov pristojno le za odločanje o ustavnosti zakonov oziroma zakonitosti podzakonskih predpisov, predpisov lokalnih skupnosti in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil.
Glede preostalih aktov je pristojnost ustavnega sodišča za presojo njihove ustavnosti oziroma zakonitosti podana le, če gre za predpise v materialnem pomenu. To pa so lahko le tisti akti, ki imajo neposredne zunanje pravne učinke, so poudarili, kar za ukaz o sklicu prve seje DZ in zapisnik o ugotovitvi izida volitev očitno ne drži.
Kljub soglasni odločitvi ustavnih sodnikov pa je vsaj Vili Kovačič prepričan, da se jim godi krivica. Po njegovih besedah se bo četverica neparlamentarnih strank, ki so bili pobudniki za presojo, prihodnji teden sestala in razpravljala o morebitnih nadaljnjih ukrepih. Kovačič sam sicer pravi, da se bo prav gotovo pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. »Prav gotovo bomo šli naprej, a je to na dolgi rok, saj so postopki pred evropskim sodiščem dolgotrajni,« je napovedal.
Bobo
Vili Kovačič pravi, da so bo pritožil na evropsko sodišče.
Košarica tudi na vrhovnem sodišču
Neparlamentarne stranke so se sicer najprej obrnile na vrhovno sodišče, a je to njihovo pritožbo zavrnilo. Pritožniki so trdili, da je izid volitev rezultat privilegijev določenih političnih strank in da so volitve potekale na podlagi neustavnih zakonov, ki naj bi diskriminirali nekatere politične stranke in skupine državljanov v razmerju do parlamentarnih političnih strank. Veljavni zakoni jim namreč po njihovi oceni v volilni kampanji ne omogočajo nastopanja pod enakimi pogoji.
STA
