"Do tega ni prišlo nenadoma. To je zatečeno stanje, ki se vleče že več let. Že leta opozarjamo, da naše medicinske sestre delajo na skrajnem robu zmogljivosti. Tudi kadar so vse v službi in tudi pred vsemi letošnjimi številčnimi odhodi na našem oddelku nikoli nismo imeli dovolj sester, da bi dosegali standarde stroke," je poudarila Gorjupova.
Že dlje časa jih pesti pomanjkanje medicinskih sester, dodaten glavobol pa jim povzroča še odhod medicinskih sester na lažja delovišča. Namestnica predstojnika kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Vojka Gorjup je potarnala, da so bili zaradi pomanjkanja kadra minuli petek primorani zapreti sobo s petimi posteljami na intenzivnem oddelku najvišje stopnje, na katerem imajo sicer 14 postelj. Letno imajo okoli 1500 sprejemov, če bi torej to sobo morali zapreti trajno, bi to pomenilo, da bi letno lahko sprejeli okoli 400 bolnikov manj.
Letos odšlo devet izkušeni sester
Z oddelka je od začetka leta odšlo devet izkušenih samostojnih sester. Nadomestiti so uspeli le tri odhode. Poleg tega sta dve sestri odšli na porodniško, nekaj ljudi je tudi na bolniških, je razmere na oddelku orisala glavna medicinska sestra na kliničnem oddelku za intenzivno interno medicino Suzana Rozman. Po sistemizaciji bi na oddelku morali imeti 66 diplomiranih medicinskih sester, kar je že tako pod standardi stroke. Ob odhodih, porodniških, bolniških in dopustih pa jih imajo trenutno za pokrivanje treh turnusov vseh sedem dni v tednu na voljo le 44.
"Ene medicinske sestre ne morem za cel turnus razpisati same v sobo s petimi bolniki, zato smo bili primorani eno sobo zapreti, saj taka obravnava ne bi bila varna," je pojasnila Rozmanova.
Za boljše plače jim ni treba daleč
Gorjupova je povedala, da diplomirane medicinske sestre iz intenzivne terapije odhajajo drugam, na lažja delovna mesta, saj drugod za enako plačo delajo bistveno manj. Kot je pojasnila, nobena od sester ni odšla v tujino, saj jim za boljše plače ni treba daleč. "Naše sestre so med najbolj usposobljenimi medicinskimi sestrami, med drugim morajo opraviti dodatno leto šolanja in strokovni izpit, da lahko samostojno delajo v intenzivni. Tako če danes dobimo 10 novih medicinskih sester, bodo te v intenzivni lahko samostojno delale šele čez eno leto," je opozorila Gorjupova.
Kar se nagrajevanja zaposlenih tiče, skušajo že nekaj z vodstvom Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana urediti, kar bi se še dalo. Dogovorili so se, da sestram v intenzivni terapiji plačajo vse opravljene nadure. Poleg tega je vodstvo odobrilo tudi izplačilo dodatka za povečan obseg dela, ker so v zdajšnji situaciji medicinske sestre v intenzivni terapiji še dodatno obremenjene. "To je pa v tem trenutku vse, kar je možno," je dodala Gorjupova. Ob tem je ocenila, da greh izvira še iz časa snovanja plačnega sistema za javne uslužbence, ko so bile medicinske sestre v intenzivnih enotah ter na urgencah uvrščene v enake plačne razrede kot ostale medicinske sestre.
V zadnjem tednu so tako nekoliko več bolnikov od običajnega v regionalne bolnišnice premestili prej kot bi jih sicer. Zaenkrat niso odklonili še nobenega bolnika, je pa sprejemna politika na oddelku trenutno nekoliko ostrejša, je še pojasnila Gorjupova in izrazila zaskrbljenost tudi nad dodatnim obremenjevanjem obstoječih kadrov. "Če je ljudi premalo in če te še bolj obremeniš, je več bolniških," je pojasnila.
