»Bognedaj toče«

Urno se nam približuje »dan, ko ima narava največjo moč«

S.R.
19. 6. 2018, 12.02
Deli članek:

Nas lahko narava po tako pestrem obdobju, ki so ga zaznamovale nevihte s točo in poplave, preseneti še s kakšno dramo?

Profimedia

Prvi poletni mesec poznamo tudi pod imeni šestnik, sečnik, travnar, ivanšček, kresnik, ranoleten, rožni cvet, krstnik, šentjanževec.

V pričakovanju poletnih mesecev smo pokukali v Vremensko pratiko ljubiteljskega vremenarja in poznavalca ljudskih modrosti Dušana Kaplana. Poletni solsticiji oziroma enakonočje nastopi 21. rožnika, ki ga večina pozna kot mesec junij, poimenovan po starorimski boginji Junoni, ki je rada zaščitila plodnost, zakonske zveze in porodnice.

Hitro se nam torej bliža »dan, ko ima narava največjo moč,« kot v pratiki zapiše Kaplan, ki ob tem pobrska po spominu in postreže z dedkovim rekom, da »vročemu poletju sledi običajno mrzla zima.« Zato se po prvi košnji, ko čebele že pridno nabirajo, z enim očesom zazremo v ljudske modrosti in spremljamo tudi obete za zimo. »Več je vredno eno poletje kot sto zim,« sicer pravi stara modrost.

4. in 5. julij, ko Urhu sledita Ciril in Metod
»Ako do Urha slišiš kukavici in Urh z Marjeto (20. julij) kače pase, posevek dobro rase.«
»Če na Cirila in Metoda dež pere, orehe in kostanj obere.«
»Če Cirila in Metoda sonce gleda, medu bode polna skleda.«

Nepresenetljivo, če gre verjeti pratiki, zopet malo skrbijo plohe in nevihte, zato se nadejajmo severnih ali vzhodnih vetrov, da se bodo vendarle »sušili seno in snopi.« »Bognedaj toče,« še zapiše Kaplan in dodaja, da mora biti nato julija vroče vse do Aleša (17. julij), ki nas prvi spomni, da »bomo pozimi potrebovali kožuh.«

Kje se bo skrival vrabec?

Torej, na kresni dan 21. junija, ko nastopi vrh poletnega obdobja, dnevi pa se bodo začeli krajšati, se nam obeta nekaj neviht z močnim dežjem, a naj ne bi bilo hujšega. Vročina naj bi sicer nekoliko popustila, počitniški dnevi pa bodo lepi. Za »ziher,« da je komu na dopustu ne zagode vreme, je treba prisluhniti tudi meteorologom, ki rokujejo z najnovejšimi podatki. Sicer pa za ta dan velja, da se »ob kresi dan obesi,« in da »mož do kresa suknjo oblači, potem jo pa s sabo vlači.« Letos smo seveda suknjo že odvrgli. Pridelovalci bi dobro ravnali, če se v teh dneh ozrejo po svojih njivah, saj velja, da »kakor vreme kresnic, takšno bo tudi žanjic« in »o kresu se mora vrabec že v prosu skriti.« Za tiste, ki se radi namenijo v gozd ali na njegove obronke in ki radi potežkajo svoj mošnjiček, bo zanimiva tudi tale ponarodela: »Kukavica dolgo po kresi kuka, draginja in glad v deželo pokuka.«

Ljudske modrosti govorijo tudi o Marjeti (20. julija)

»Deževna Marjeta slabo letino obeta.«
»Če na Marjetin dan deži, orehov in lešnikov ni, seno se pa posuši.«
»Če na Marjeto dež lije, seno na travniku gnije.«
»Ako na Marjeto deževalo bo, težko boš pospravil seno.«
»Marjeta grom in strelo obeta.«
»Pusta in vlažna Marjeta nič dobrega ne obeta.«
»Pusta in vlažna Marjeta prazne panje obeta.«

Pozornosti si zasluži tudi konec meseca, ko nastopi prelomni Ladislav (27. junij). Modrosti namreč pravijo, da »dež na Ladislava, poletje po vodi splava« in »kadar na Vladislava dežuje, dež še dolgo kraljuje.« Za konec se nam sicer obeta spemenljivo vreme. Vroče in suho bo, vmes pa bo udarila kakšna nevihta. Da le ne bo usekala na Petra in Pavla (29. junij), saj »če sta Peter in Pavel jasna, bo letina krasna!« Julija, tudi sedemnika, žetnjeka, pšeničnika, srpana, jakobščaka, šentjakobnika ali pa sredoletnega, naj bi se nadaljevalo spremenljivo vreme, ki naj bi ga začinila kakšna posamezna nevihta, a vendarle bo »lepo in vroče,« tako pratika. Še dobro! Kot namreč radi rečejo poznavalci: »Če so julija hladni, mokri dnevi, bodo prazni sodi in hlevi.«

Začetek julija na splošno oznanja mokro poletje, a razmere se morajo »poklopiti.« Ljudska modrost namreč pravi, da »ako je drugi dan malega srpana grdo, še 40 dni bo mokro.« Nekaj dežja nam bo prinesel mlaj, ki letos zavlada 13. julija, a ne bo ga dosti, bo pa dobro del posevku. Sicer pa bo v tem obdobju veljala velika nevarnost poletnih neviht, česar pa smo se letos že dodobra izučili. Do pasjih dni, ki se začnejo 23. julija in običajno zaznamujejo najbolj vroče dneve v letu, bodo na vreme še naprej močno vplivali vetrovi. Takrat bo žetev že pred durmi, košnja pa na vrhuncu, zato je nekoliko pomirjujoče, da pratika obeta ugodno sončno vreme.