Mobilna verzija
00:02 17. avgust 2018

Zakaj posiljevalci in napadalci v Sloveniji ostajajo nekaznovani

B.K.
5 Posodobljeno: 09:36 / 14.6.2018

Slovenska policija v svojih bazah hrani informacije o genetskem materialu nedolžnih posameznikov, kar je v neskladju z zakonodajo, poroča portal Pod črto.

DNK laboratorij

Foto: Profimedia

Nezakonita hramba informacij o genetskem materialu ima lahko izjemno negativne posledice. Marca letos je tako denimo tožilstvo moralo odstopiti od pregona suma posilstva, ker policija osumljencu DNK materiala ni odvzela zakonito. Čeprav sta se DNK najden na žrtvi in DNK osumljenega skladala, pa je slednji odkorakal nekaznovan, zaradi napake policije.

To sicer ni edini primer, kjer je nezakonito rokovanje z DNK škodilo pregonu. Oproščeni so bili tudi osumljenci napada na gejevskega aktivista Mitjo Blažiča kot tudi osumljenec napada z ročno bombo na kranjsko policijsko postajo. V obeh primerih je postopek padel zaradi nezakonitega hranjenja DNK, pišejo na Pod črto.

DNK profil nedolžnih mora biti izbrisan

Zakonodaja, ki ni bila vedno tako omejujoča – šele od lanskega februarja morajo biti v roku 45 dni od ustavitve postopka izbrisani DNK profili oproščenih oziroma nedolžnih oseb – trenutno dovoljuje policiji v njenih bazah hrambo le tistih DNK profilov, ki pripadajo osebam obsojenim zaradi kaznivih dejanj, ne pa tistih, ki pripadajo pravno-formalno nedolžnim osebam.

DNK vijačnica

“Če policija storilca kaznivega dejanja najde s pomočjo profila DNK v svoji bazi, nato pa sodišče ugotovi, da je policija ta profil v bazi hranila nezakonito, bo ta dokaz izločen iz sodnega postopka. Storilec bo nato najverjetneje oproščen,” pojasnjujejo na Pod črto.

Policija ne ve, kdo je bil oproščen

Po trenutni zakonski ureditvi bi torej morala policija iz baze izbrisati DNK profile tistih oseb, ki so bile osumljene kaznivega dejanja, a niso bile obsojene. Tega policija še ni storila, priznavajo na Ministrstvu za notranje zadeve. Zakaj? Problem je predvsem pri komunikaciji med sodišči in policijo. Ker sodišča ne sporočajo policiji podatkov o oprostilnih sodbah, policija ne more ustrezno ukrepati v zvezi s hrambo DNK, saj ne ve kdo izmed osumljenih je bil obsojen in kdo ne. Na MNZ sicer zatrjujejo, da bodo DNK profile nedolžnih oseb iz vseh svojih baz izbrisali do konca leta.

Nadzor nad shranjevanjem DNK profilov v policijskih bazah ima sicer Urad informacijskega pooblaščenca. Ta nadzor nad hrambo profilov izvaja sicer že od leta 2016, a še vedno ni zaključen. Kdaj bo, ni znano. Do takrat pa slovenski organi pregona tvegajo, da bodo zaradi nezakonite hrambe informacij o genetskem materialu primeri še naprej padali na sodiščih. Koliko primerov je zaradi tega že padlo, sicer ne vedo ne na policiji ne na tožilstvu, še pišejo na Pod črto.

Vaš prispevek