Strankarska stališča, 2. del

Tako bi stranke reševale stanovanjske težave

B.K./G.G./M.K.
29. 5. 2018, 12.00
Posodobljeno: 29. 5. 2018, 14.12
Deli članek:

Na naša vprašanja so se odzvale stranke Lista Marijana Šarca, Socialni demokrati, Dobra država, Levica, Pirati, Nova Slovenija, Zedinjena Slovenija, Združena levica in SLOGA, Stranka Alenke Bratušek, Stranka modernega centra, Gospodarsko aktivna stranka, Slovenska nacionalna stranka, Slovenska ljudska stranka in Za zdravo družbo.

Bobo
Mladi si težko privoščijo spodoben dom.
Kaj bi naredili z vojsko, kako rešili zdravstvo in kaj je z ženskami v politiki

Je državno lastništvo za vas pomembno? Bi Luko Koper obdržali v državni lasti ali bi jo prodali?

GAS: Da. Državno lastništvo je zelo pomembno. Zastopamo stališče, da mora biti ustrezno razpršeno, po drugi strani pa mora država ohraniti v svoji lasti in upravljanju energetsko in prometno infrastrukturo ter vodno oskrbo. Luke Koper ne bi prodali.

SLS: Podpiramo privatizacijo družb, ki ne predstavljajo infrastrukture (ceste, železnice, komunikacija itd.). S tem želimo zagotoviti svobodno gospodarstvo in enakopravnost vseh subjektov na trgu. Verjamemo pa, da smo tudi Slovenci lahko dobri gospodarji v teh podjetjih, zato velik poudarek namenjamo izboljšanju upravljanje podjetij in jasnim ter merljivim ciljem, ki jih bodo nadzorni organi postavili poslovodstvu. Dodajmo, da prihodnost in mednarodno konkurenčnost Luke Koper lahko zagotavljata samo na osnovi mednarodnih referenc imenovana uprava in nadzorniki ter hitra in ustrezna posodobitev glavnih, vitalnih logističnih poti. Z delom na njih bi bilo bolje pričeti včeraj kot danes.

SMC: V volilnem programu leta 2014 smo zapisali, da je potrebno nadaljevati s privatizacijskimi procesi, pri čemer je potrebno izhajati iz strategije in klasifikacije naložb. Presojati je potrebno od primera do primera, skozi jasne kriterije izbire in z vidika družbeno-ekonomskih učinkov posamezne privatizacije (npr. mrežni učinki). Dane obljube volivcem smo tudi uresničili.
Leta 2015 smo namreč sprejeli Strategijo upravljanja s kapitalskimi naložbami države, ki je osnovni dokument države in predstavlja osnovno orodje za aktivno lastništvo države, s katerim država upravljavcu naložb države, delničarjem, kapitalskemu trgu in širši javnosti sporoča svoje cilje pri upravljanju družb v lasti države. V strategiji smo povsem jasno, glede na izbrane kriterije, prvič razvrstili naložbe na 24 strateških, 21 pomembnih in 46 portfeljskih naložb. V prvo skupino smo razvrstili podjetja, kjer država ostaja lastnica najmanj 50% delnic in pri katerih država poleg gospodarskih ciljev dosega tudi razvojne in druge cilje, povezane z izvajanjem posameznih javnih služb, pri katerih se ne zasleduje zgolj poslovni interes, temveč tudi širši družbeni (npr. Luka Koper, GEN, HSE, Pošta). Pri pomembnih naložbah država ohranja 25% delež s čimer želi ohraniti ključne razvojne komponente v Sloveniji oziroma zasledovati razvojne prioritete in cilje iz strateških razvojnih dokumentov (npr. NLB, Gorenje, Sava-Re, Petrol). Portfeljske naložbe teh omejitev (glede ohranitve deleža države) nimajo, z njimi pa SDH upravlja in razpolaga izključno za dosego gospodarskih ciljev. Uspešnost našega dosedanjega pristopa dokazuje tudi donos na kapital, ki se je povečal iz 1,8% leta 2014 na 6,1% leta 2017. Trenutna razporeditev podjetij na seznamu se nam v SMC zdi ustrezna.

SAB: Lastništvo podjetij ni nujno pomembno, bolj pomembno je, ali podjetja vodijo sposobni. Prav je, da v nekaterih podjetjih država obdrži lastništvo – to so podjetja, ki imajo strateški pomen za našo državo, in med temi je tudi Luka Koper. Prav pa je tudi, da nekatera podjetja prodamo strateškemu lastniku, če vemo, da se bodo tako lahko bolje razvijala, kot bi se pod državnim lastništvom.

ZL&S: Nacionalno lastništvo infrastrukture in ohranjanje sedežev družb v Sloveniji je eden izmed bistvenih vzvodov gospodarske politike s katerimi lahko država vpliva na razvoj gospodarstva v državi, zagotavlja višjo stopnjo dodane vrednosti in zagotavlja, da večina le-te ostane v državi. Luka Koper je last državljank in državljanov in je za Slovenijo življenjskega pomena. Smo proti vsakršni (raz)prodaji. Zahtevamo odgovornejše  in nadzorovano upravljanje. Luka Koper mora ostati v državni lasti!

NSi: Zagovarjamo umik države in politike iz gospodarstva, smiselno pa je, da država obdrži večinsko lastništvo v strateških podjetjih na področju prometne, transportne in logistične infrastrukture ter elektroenergetskega sistema.

ZSi: Zavedati se moramo, da je lastništvo podjetij zelo pomembno. Gibanje Zedinjena Slovenija je aktivno nasprotovalo prodaji Telekoma Slovenije, enako nasprotujemo tudi prodaji Luke Koper in drugih gospodarsko in strateško pomembnih podjetij. Obenem bomo uvedli strožje in učinkovitejše nadzorne vzvode nad upravljanjem državnih podjetij.

Levica: Levica nasprotuje privatizaciji na sploh in privatizaciji Luke Koper posebej. Zato je bil prvi akt, ki smo ga vložili v tem mandatu, sklep o razveljavitvi seznama 15 podjetij za privatizacijo, med drugim pa smo vložili tudi interpelacijo proti ministru Petru Gašperšiču. Zato se je vlada odpovedala javno/zasebnemu partnerstvu pri 2. tiru, žal pa še vedno vztraja pri udeležbi madžarskega državnega kapitala. Luke Koper torej ne bi prodali, stalno pa zahtevamo, da direktno zaposli pristaniške delavce, ki jih zdaj izkoriščajo zunanji izvajali, t.i. IPS-i. Državno lastništvo je izhodišče za podružbljanje gospodarstva, torej uvedbo delavskega upravljanja in načrtovanja.

Pirati: Kritična infrastruktura oziroma podjetja, ki upravljajo s ključno ali kritično infrastrukturo, kot so Luka Koper, Slovenske železnice in Telekom Slovenije, morajo ostati v rokah države. Država mora z njimi upravljati po načelih dobrega gospodarjenja, kar pomeni efektivno transparentnost in popolno eliminacijo korupcije.

LMŠ: Luka Koper je strateško podjetje kot tudi pristaniška infrastrukture. Luka Koper s pristaniško infrastrukturo mora ostati v državni lasti.

DD: Državno lastništvo je pomembno v sektorjih, ki so strateški in, kjer zasebna podjetja ne morejo zagotavljati ustreznih storitev. Luke Koper ne bi prodali, ker gre za strateško infrastrukturo.

SNS: Saj vendar ne moremo vsega razprodati, ker nekateri lezejo EU v rit. Poglejmo malo naokoli in se zgledujmo po pametnih!

ZZD: Državno lastništvo vsaj v primerih, kjer so bila podjetja dokapitalizirana z davkoplačevalskimi sredstvi, je pomembno do trenutka vračila vloženih sredstev. Ni pa državno lastništvo ustrezno na račun političnih pritiskov na delitev premoženja. Upravljanje Luke Koper mora biti temeljito sanirano, zgolj prodaja zasebnikom, ki so lahko podaljšana roka obstoječih tihih upravljaljcev, ni rešitev.

SD: Državno lastništvo ima lahko svoj poseben potem za državo in družbo, sploh ko gre za ključno državno infrastrukturo, med katero sodi tudi Luka Koper katere Socialni demokrati nikakor ne bi prodali.

Arsen Perić/M24.si
Luka Koper

Menite, da bi bilo slovensko gospodarstvo uspešnejše, če bi opustili evro?

GAS: Ravno nasprotno.

SLS: Ne. Slovenija je del evro območja in kot taka ohranja evro kot svojo valuto. To ni tisti dejavnik, po katerem bi bilo gospodarstvo uspešnejše.

SMC:   Ne. Zagotovo pa v SMC vidimo prave, realne možnosti za doseganje še boljših gospodarskih rezultatov. V SMC predlagamo sledeče ukrepe v obdobju 2018-2022 na področju gospodarstva:

Ukrep št. 1: Ohranjanje strateške infrastrukture v državni lasti in premišljena privatizacija.
Ukrep št. 2: Ustrezno povečati donos pri upravljanju s kapitalskimi naložbami države.
Ukrep št. 3: Krepitev spodbud za domače in tuje vlagatelje.
Ukrep št. 4: Nadgradnja obstoječih hotelov ter spodbude za razvoj družinskih hotelov in turističnih kmetij.
Ukrep št 5: Podporna shema za spodbujanje investicij v turizem in lesno-predelovalno industrijo.
Ukrep št. 6: Spodbude za uspešna »start-up« podjetja (na področju sodobnih tehnologij) in za prihod vrhunskih podjetniških ekip v RS.
Ukrep št. 7: Regulacija področja »blockchain« tehnologije.
Ukrep št. 8: Spodbujanje internacionalizacije podjetij in vključitve v globalne verige vrednosti.
Ukrep št. 9: Izvzeti kadrovske štipendije gospodarstva iz skupnega dohodka gospodinjstev.
Ukrep  št. 10: Znižanje zakonske omejitve plačilnega roka in strožje kazni za neplačnike.
Ukrep št. 11: Spodbude za nastanek (slovenskih) platform sodelovalnega gospodarstva in njihova ustrezna regulacija.
Ukrep št. 12: Pripraviti zakonodajo in celovit sklop ukrepov na strani proizvajalcev, potrošnikov in finančnega sistema za hitrejši prehod v krožno gospodarstvo.
Ukrep št. 13: Povečanje sredstev za raziskave in razvoj za prednostna področja razvoja (SPS).
Ukrep št. 14: Nadaljnja uveljavitev sheme mladih raziskovalcev za gospodarstvo.
Ukrep št. 15: Davčne spodbude za delničarske načrte zaposlenih v podjetjih.
Ukrep št. 16: Poenostavitev birokratskih postopkov za ustrezno usposobljene in deficitarne kadre iz tujine.

SAB: Ne.

ZL&S: V danem trenutku NE! V času najhujše recesije pa bi z lastno valuto in zmerno inflacijo lahko pospešili investicije in gospodarsko rast, ne da bi nas izsiljevali z visokimi obrestmi in dragimi posojili v tujini.

NSi: Ne. Evro predvsem slovenskemu izvoznemu gospodarstvu koristi in prinaša boljše delovanje enotnega evropskega trga.

ZSi: Slovenija bi bila gospodarsko uspešnejša država, če bi imela lastno valuto. Evro je projekt s katerim se izčrpava javne finance EU držav. Slovenija je posodila ogromne količine denarja Grčiji za rešitev evra, ki jih ne bomo dobili nazaj. Da bi EU to zakrila, je ustanovila EU krizni sklad za banke v katerega je Slovenija dolžna vplačevati zneske, kakor določi EU, kjer nimamo pravice veta. To pomeni, da lahko EU kadar se ji zahoče, sprejme politično odločitev in zruši finančno ravnovesje Slovenije in to brez resne gospodarske potrebe. Pri temu mehanizmu niso znane nobene varovalke, le slepo zaupanje ljudem, ki niso voljeni s strani ljudstva. Valutna politika evra je popolnoma zgrešena in se uporablja za dušenje gospodarske aktivnosti. Je eden izmed vzvodov s katerim kralji in bogataši v EU siromašijo nacionalne države in poceni kupujejo premoženje. Skratka je vzvod legalizirane kraje, in v bistvu gre za prevaro ljudstva. V ZSi imamo v programu uvedbo lastne valute, ki bo omogočila večjo notranjo potrošnjo, kar bo vplivalo na večjo zaposlenost. Obenem bo lastna denarna valuta omejila vpliv svetovnih kriz na naše gospodarstvo in na socialni položaj v naši državi. Evro bomo obdržali kot vzporedno valuto za potrebe izvoznikov in turizma. Omogočili bomo tudi mikro lokalne denarne valute, ki spodbujajo lokalni razvoj.

Levica: Do prevzema evra je Slovenija dohitevala najrazvitejše članice EU, in to brez zunanjega zadolževanja. Zaradi prevzema evra je bila kriza v Sloveniji globlja in daljša, kot v večini drugih držav: prevzem evra je pred krizo nenormalno olajšal zadolževanje, v krizi pa ga je praktično onemogočal. Prevzem evra je bil torej napaka, zaradi česar države, kot je Češka, ki sicer izpolnjujejo pogoje za prevzem evra, tega nočejo storiti. Za Slovenijo ponovna uvedba lastne valute ta hip ni prioritetno vprašanje, lahko pa postane, če se bodo razlike in napetosti v EU povečevale. Zato mora plan B predvideti tudi vpeljavo lastne valute.

Pirati: Ne.

LMŠ: Ne.

DD: Ne.

SNS: Če primerjamo Skandinavijo, Poljsko in Madžarsko potem zagotovo.

ZZD: Ne.

SD: Ne.

Profimedia
Delež prebivalcev, ki jim finančne razmere ne omogočajo počitnic, se je v zadnjih petih letih sicer zmanjšal v večini držav EU.

Pri mladih vse večji problem predstavljajo prekarne zaposlitve. Po nekaterih raziskavah naj bi si več kot tri četrtine mladih želelo zaposlitve za nedoločen čas. Kako bi zmanjšali prekarizacijo na trgu delovne sile, oziroma ali se vam to sploh zdi potrebno?

GAS: Po nekaterih drugih raziskavah temu ni tako v tolikšni meri. Prekarnost dejansko je problem. Rešitev je v razbremenitvi plač od visokih prispevkov in davkov ter vzpostavitvi prožnega trga dela – lažje odpuščanje = lažje zaposlovanje. Podjetništvo nove dobe skorajda ne pozna trajnih in stabilnih naročil. Za vsak posel se je treba boriti na globalnem trgu. Izguba posla in nezmožnost odpuščanja pomeni konec podjetja. Odpravninski skladi, ki se jih v Sloveniji zelo otepamo, bi lahko omilili posledice odpuščanj in do neke mere zagotovili varno prožnost trga delovne sile.

SLS: Netipične oblike zaposlitve so primerne samo v primeru, če se delavec sam odloči za to, ker v tem vidi poslovno priložnost, ne pa, da ga v to silijo zaposlovalci, ki na ta način nižajo stroške dela, ali pa želijo prikazati nižjo brezposelnost v državi. Problematiko prekarnega dela bi reševali s tem, da bi tipične oblike zaposlitve naredili bolj zanimive, ter s tem, da bi imeli tudi mikro podjetniki ustreznega zagovornika pravic v vladi, zato predlagamo ustanovitev ministrstva za malo gospodarstvo.

SMC: Analiza uresničevanja koalicijske pogodbe je pokazala, da smo najmanjšo stopnjo realizacije zavez dosegli predvsem na trgu dela, ki sodi v pristojnost MDDSZ. Vprašanje prekarnosti se je izpostavilo kot eno izmed najbolj perečih tudi v naših razpravah v okviru priprave programa SMC za prihodnja štiri leta. Na slednje so opozarjali tako naši člani, kot predstavniki različnih stanovskih organizacij s katerimi smo se srečevali. Področju prekarnosti zato v našem programu dela za obdobje 2018-22 posvečamo veliko pozornosti. Prekarne oblike dela so slabo plačana, nestalne in negotove oblike zaposlitve. Tisti, ki se svobodno in samostojno odločijo za takšno obliko nastopa na trgu v osnovi niso prekarni delavci. Spodnji ukrepi bodo nedvomno pripomogli k postopni odpravi problema prekarnosti:

Ukrep št. 1: Učinkovitejše preprečevanje in kaznovanje zlorab delovnopravne zakonodaje skozi povečan in poostren nadzor.
Ukrep št. 2: Ustanovitev zadruge za prekarne delavce za povečanje njihove socialne varnosti (kolektivne oblike zavarovanja), racionalizacijo stroškov poslovanja in skupen nastop na trgu proti tretjim osebam.
Ukrep št. 3: Poenotenje osnov za obračun prispevkov vseh vrst dela (avtorskega, podjemnega, iz delovnega razmerja).

SAB: Mladim smo v našem programu namenili res veliko pozornosti. Da, prekarizacijo se nam zdi nujno odpraviti, kar bomo dosegli tudi z okrepitvijo delovne inšpekcije. Poleg tega bomo spodbujali zaposlovanje mladih s subvencioniranjem prve zaposlitve. Predvsem pa mora država pokazati, da se na takšen način ne zaposluje oziroma »najema«. Ministrstva, agencije in tudi podjetja v državni lasti ne bi smela ljudi najemati za določen čas, ampak jih zaposliti.

ZL&S: Vse evidentno prekarne oblike dela bi morali prepovedati, saj pomenijo sodobno suženjstvo in eklatantno izčrpavanje zaposlenih: višje norme, manjše pravice, beraško plačilo in prezgodnjo invalidnost in izgorelost. To seveda še ne pomeni, da zaposlovanje za določen čas ni potrebno in da bi ga bilo treba prepovedati. Vendar zaposlovanje za določen čas, projektno zaposlovanje, svobodni poklici in podobno še daleč niso nujno prekarno zaposlovanje.

NSi: NSi zagovarja socialno tržno gospodarstvo. V okviru tega naj ostane svobodna odločitev posameznika, v kakšni obliki bi želel biti delovno aktiven, ali bi želel skleniti pogodbo o delovnem razmerju, sp ali podjetje. Zavračamo pa koncept prisilne sp-izacije in kakršnihkoli zlorab ljudi in zakonodaje. Velika težava so tudi agencije za posredovanje dela. V register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku v Sloveniji je vpisanih 105 subjektov. Poleg tega pa še tri tuje pravne osebe za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku. Zaskrbljujoči so podatki pristojnih, da pri opravljanju nadzorov odkrivajo vedno več družb, ki naročnikom posredujejo delavce (delo), čeprav niso vpisani v register ali evidenco družb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela drugemu uporabniku. Posredovanim delavcem so (pre)pogosto kratene osnovne človekove pravice, pravica do dostojnega plačila, do ustreznega počitka, poleg tega pa tudi niso spoštovani predpisi v zvezi s krajem in načinom izplačila plače delavcem.

ZSi: Prekarne zaposlitve pomenijo izogibanje delodajalca obveznostim delavskih pravic. Možnost prekarnih zaposlitev bomo zelo omejili na strani delodajalca, prekarnim delavcem pa zakonsko dodelili delavske pravice, ki bodo delodajalce stimulirale k redni zaposlitvi delavcev.

Levica: Prekarnost je oblika skrajnega izkoriščanja, do katere je treba imeti nilčelno toleranco. Največji problem so prisilni espeji, espejev je danes tretjina več kot pred krizo. Že v tem mandatu smo predlagali novelo zakona o delovnih razmerjih, na podlagi katere bi morali delodajalci redno zaposliti espeje, ki so odvisni od enega samega naročnika. Pravim svobodnjakom (novinarjem, kulturnikom ipd.) bi zagotovili pravico do bolniškega nadomestila. Radikalno bi omejili agencijsko delo, v državnih in občinskih podjetjih bi ga prepovedali, povečal bi pravice agencijskih delavcev, nezakonito posredovaje dela bi strogo preganjali.  Zavzemamo se tudi za ustanovitev servisa skupnih služb, ki bi zaposlil čistilke, varnostnike in druge delavce, ki opravljajo delo za javni sektor preko zunanjih izvajalcev.

Pirati: Pirati razumemo prekarnost kot anomalijo trga dela, ki jo je treba v celoti eliminirati. Tu razlikujemo med svobodnjaki, ki hočejo bolj fleksibilno obliko zaposlitve in so ustrezno plačani ter prekarstvo, ki pomeni tako goljufanje države s stališča neplačanih davščin in delavca, ki je postavljen v izjemno ranljiv in podplačan položaj. Prekarizacijo bi onemogočili z okrepitvijo nadzorstvenih sistemov (delovni inšpektorat) in pravno-formalnimi ureditvami, ki omogočajo takojšnje in strogo kaznovanje delodajalcev, ki tako goljufajo državo in delavce.

LMŠ: Prekarnost je problem in vedno večji bo. Danes je na udaru ena skupina, jutri bo druga, in če ne bomo ukrepali, bodo prekarna dela prevladujoča v družbi. Za stranko Lista Marjana Šarca prekarno delo ni sprejemljivo in je zato potrebno sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje prekarnosti. V sodelovanju s socialnimi partnerji in stroko je potrebno premišljeno in hitro sprejeti ukrepe, ki gredo v smer prepoznavanja in reguliranja prekarnih zaposlitev. Prvi korak je vsekakor ta, da se javni sektor odpove prekarnemu delu.

DD: Poleg samih prekarnih oz. fleksibilnih načinov zaposlovanja, so problem zlorabe teh oblik, ki jih premalo učinkovito preganjamo. Pod prekarnimi zaposlitvami se namreč skrivajo oblike rednih delovnih razmerij. Sodobna ekonomija sicer v določenih primerih temelji na fleksibilni delovni sili, zato ad hoc prepoved takšnih oblik ne bi koristila nikomur. Problem v Sloveniji pa je, da nismo uredili socialne zaščite takšnih delavcev. Zaradi tega dejansko vzgajamo »armado revežev«, ki so že v tem trenutku razmeroma slabo plačani, slabo zaščiteni, ko se bodo upokojili pa bo to ogromna socialna bomba, na katero bomo morali pripraviti naš neučinkovit socialni sistem. Na tem področju moramo ukrepati takoj! Sedanje politične elite ta problem že leta ignorirajo.

SNS: Prekarno delo je navadna svinjarija, ki delodajalcem omogoča izogibanje določenim dajatvam. Gre pa za kompletno neurejeno delovno zakonje.

ZZD: Trg dela se spreminja in tak, kakršen je bil nekoč, verjetno v času naših življenj ne bo več nikoli. Eden pomembnejših razlog za potrebo po zaposlitvi za nedoločen čas je v iskanju kreditov, kar ponovno ni pravi način urejanja potreb. Ukiniti je potrebno izkoriščanje posameznikov, ki jih delodajalec noče zaposliti, hkrati pa slednje ne pomeni odvzema možnosti delovnih razmerij, ki niso zgolj za nedoločen čas.

SD: Čaka nas doslednejša uveljavitev koncepta varne prožnosti. Slovenija sicer zmanjšuje segmentacijo na trgu dela, a ta ostaja problem zaradi različnih oblik dela, ki jih omogočamo. Prekarnost predstavlja naraščajoče tveganje neenakosti v dostopu do socialne zaščite, tako kratkoročno (denimo pri bolniški odsotnosti) kot tudi dolgoročno (pravice iz pokojninskega zavarovanja). Kot ključni problem pa je identificirana različna obdavčitev in različna višina socialnih prispevkov. Prekarnost na trgu dela moramo odpraviti. Kot ključni cilj zato izpostavljamo dostojno delo, da se vsakemu delavcu zagotovi ekonomsko (plača za najmanj dostojno življenje), pravno (nadzor nad kršitvami in učinkovito uveljavljanje pravic) in socialno varnost (vsi sistemi socialnih zavarovanj). Zato mora Slovenija zmanjšati prekarnost (predvsem mladih) s hkratnim zvišanjem deleža zaposlenih po pogodbah za nedoločen čas pri posameznem delodajalcu. Ključni ukrepi za to so:

- Spodbujanje zaposlitev za nedoločen čas.
- Redefinicija in dvig minimalne plače, ki ne bo samo presegla praga revščine, temveč bo za pošteno opravljeno delo zagotovila pošteno delo, ki bo vsakomur omogočilo dostojno življenje.
- Poenotenje vseh zakonitih oblik dela tako z vidika pravne ureditve kot z vidika vključitve in upravičenj iz socialnih zavarovanj.
- Na izzive prihajajočih modelov t.i. delitvene oziroma sodelovalne ekonomije bomo odgovorili s spodbudami za vzpostavitev zadružnih spletnih platform.
- Izboljšanje inšpekcijskega nadzora in krepitev spoštovanja pravic delavcev.

Je število delovnih inšpektorjev, ki nadzorujejo kršitve delovne zakonodaje dovolj visoko?

GAS: Relativno. Ne poznamo dovolj dobro njihove interne organizacije dela, niti stopnje usposobljenosti, da bi lahko podali enoznačen odgovor. Ni vse v številu ljudi.

SLS: Inšpektorjev, ki nadzorujejo kršitve delovne zakonodaje, je premalo, poleg tega pa je v Sloveniji preveč razbohotena birokracija, zato je nadzor skorajda nemogoč. Premalo nadzora je zlasti pri prekarnem delu, sramotno pa je, da se največ teh kršitev dogaja prav v državnih podjetjih.

SMC: Glede na to, da si bomo V SMC tudi v bodoče prizadevali za višjo zaposlenost, dobro plačana delovna mesta, družinam prijazno delovno okolje in enake pogoje na trgu dela skozi odpravo prekarnosti. Tudi zato se zavzemamo za učinkovitejše preprečevanje in kaznovanje zlorab delovnopravne zakonodaje skozi povečan in poostren inšpekcijski nadzor. Vprašanje prekarnosti se je namreč izpostavilo kot eno izmed najbolj perečih tudi v naših razpravah glede mladih v okviru priprave programa SMC za prihodnja štiri leta.

SAB: Inšpektorat za delo bi bilo treba okrepiti.

ZL&S: Inšpektorjev je premalo, kršitve delovno-pravne zakonodaje pa so vsak dan hujše. Inšpekcijske službe pa niso le podhranjene, pač pa tudi razdrobljene, zaradi česar pogosto  prihaja do prelaganj odgovornosti iz enega inšpektorata na drugega ter s tem prelaganje odločitev in zastaranja zadev. Zato bi bilo potrebno uvesti enoten inšpektorat, s skupino višjih inšpektorjev, ki bi bili odgovorni za pravočasno, zakonito in ustrezno rešitev zadeve.
Razmeroma nizke kazni dodatno motivirajo kršitelje, saj imajo velike dobičke, kljub plačevanju kazni.

NSi: Za kršitelje predpisov morajo biti uvedene učinkovite sankcije. Pristojnim inšpekcijam mora vlada zagotoviti zadostno število vrhunsko usposobljenih strokovnjakov za odkrivanje in odpravo takšnih kršitev.

ZSi: Število inšpektorjev za kršitve delovne zakonodaje je premajhno. Poleg števila inšpektorjev pa je neprimeren tudi sam sistem nadzora, ki kar nekaj nalog neupravičeno prelaga na zaposlenega. V ZSi imamo v programu, da bo država ponovno poskrbela za nadzor nad plačevanjem zdravstvenih in pokojninskih prispevkov s strani delodajalca.

Levica: Absolutno je premajhno, ker mora 77 inšpektorjev varovati pravice 850.000 zaposlenih v več kot 200.000 gospodarskih subjektih. Povečanje števila inšpektorjev je bila stalna zahteva Levice, ko so se obravnavali proračuni, julija lani je odbor za delo na naš predlog pozval vlado, naj do konca 2018 zagotovi zaposlitev 20 novih inšpektorjev, a bo do konca leta v najboljšem primeru zaposlenih pet. Levica bi število inšpektorjev v naslednjem mandatu podvojila in zagotovila, da inšpektorat ne bi več deloval kot svetovalec delodajalcem, ampak preganjalec kršiteljev.

Pirati: Nikakor. Delovni inšpektorat potrebuje tudi resno prestrukturiranje, tako v smislu kadrovskega obsega, kot pooblastil. Ustrezno močni nadzorstveni organi so del pravne varnosti državljanov.

LMŠ: Ne. Nujno bi bilo potrebno povečati število inšpektorjev, saj kar 60 oz. 70 odstotkov podjetji ni nikoli pregledanih. Razlog je v tem, da se s trenutnim številom inšpektorjev vrši nadzor predvsem nad podjetji zoper katera je podana prijava. Nove inšpektorje na področju delovne zakonodaje bi se lahko pridobilo z različnimi prerazporeditvami.

DD: V vsakem primeru bi bilo kršitve bolj učinkovito preganjati. Ali je to posledica samo prenizkega števila inšpektorjev, bomo takoj preučili. Če to drži, bomo poskrbeli, da se ta sektor kadrovsko popolni.

SNS: Tisti ki bi morali nadzorovati kršitve jih ne, torej ni vprašanje število ampak kvaliteta.

ZZD: Razmer ne izboljšajo inšpektorji, temveč sprememba družbene sprejemljivosti.

SD: Ne. Število delovnih inšpektorjev bi morali povečati.

Bi uvedli davek na luksuz? Bi povišali davek na dohodek pravnih oseb (davek na dobiček), ki je trenutno nižji od povprečja držav OECD?

GAS: Da. Uvedli bi davek na luksuz. Ne, ne bi povišali davka na dohodek pravnih oseb, ker bi s tem Slovenijo napravili še bolj neprivlačno za tuje investicije. Ko primerjamo Slovenijo z drugimi državami OECD, moramo ob višini davka na dohodek pravnih oseb primerjati še dejanski potencial slovenskega 2-milijonskega trga, ki je v primerjavi z nemškim ali francoskim neznaten.

SLS: V SLS smo proti uvajanju novih davkov. Zasebna podjetja v Sloveniji dosegajo bistveno boljše poslovne rezultate kot podjetja v državni lasti, zato bi namesto višanja davka na dohodek pravnih oseb, morali od podjetij v državni lasti zahtevati vsaj približno primerljive poslovne rezultate. Tako bi se v državno blagajno steklo desetkrat več denarja kot s pobranim davkom. Pravila igre morajo biti za vse enaka, saj jih določa trg. Žal pa slovenska politika do zdaj na tem področju ni naredila nič.

SMC: V SMC se zavzemamo za prestrukturiranje davčnih bremen, v svojem programu smo dodatno zapisali, da si želimo povečati aktivnosti na področju krepitve davčne kulture in nagraditi zavezance z družbeno odgovornim odnosom do plačevanja davkov. Prizadevamo si tudi znižati obseg davčnega administriranja ter vzpostaviti sisteme za ničelno toleranco do neplačevanja davkov. V SMC v svojem programu do leta 2022 predlagamo uvedbo davčne olajšave do 5% letne dohodnine posameznika za sredstva, vložena v področja kulture, športa, zdravja na podlagi tehnološke nadgradnje programa »preveri račun«. V SMC pa podpiramo tudi uvedbo davka na nepremičnine, saj se zavzemamo za pravično Slovenijo. Kdor ima več nepremičnin, sploh praznih, naj plačuje več.

SAB: Davčnega okolja ne bomo spreminjali. Za 25 odstotkov bomo znižali dohodnino in tako ljudem pustili več denarja v žepu.

ZL&S: Uvedli bi davek na luksuz. Povišati bi morali tudi davek na dobiček! Davek na dobiček je znašal v letu 2016 samo 4,4 % celotne davčne obremenitve oz. samo 1,6 % BDP, v letu 2007 pa celo samo še 3,2 % BDP. Še bolj pomembno pa je nekaj storiti na področju pobiranja tega davka. Statistika namreč pokaže, da je Slovenija med članicami EU na zadnjem mestu po deležu pobranega davka od dobička glede na ustvarjen BDP. Sicer nismo naklonjeni uvajanju novih davkov, še posebej zavračamo davek na nepremičnine, na podlagi katerega bodo revnejši plačevali višje davke kot premožnejši. Edini nov davek bo obdavčitev vseh nakazil v davčne oaze. Ukinili pa bomo davčne blagajne za majhne podjetnike in zanje uvedli davčne pavšale.

NSi: Splošna obdavčitev v Sloveniji je nad povprečjem OECD, zato nasprotujemo vsakemu povišanju davkov.

ZSi: Davek na luksuz se lahko obrne proti obubožanemu ljudstvu. Ni si težko predstavljati raznih birokratov, ki bi rekli, da elektrika ni nujno potrebna za preživetje in bi dobili davek, ki bi davil ljudstvo. V ZSi se zavzemamo za znižanje stroškov (položnic) za gospodinjstva in pocenitev življenja, javnih storitev, ki so standardna in nujna za naš čas. Uveljaviti nameravamo načelo neprofitnosti pri elektriki in drugih javnih storitvah. Menimo, da je potrebno davke vpeljevati premišljeno in po strokovni analizi. Dvigovanje davkov v Sloveniji se nam ne zdi primeren način reševanja stanja v Sloveniji, saj bi z njimi naredili več škode kot koristi.

Levica: Deset odstotkov najbogatejših ima v lasti 47,3 % vsega premoženja, 20 % najrevnejših le 0,5 %, a Slovenija z davki na premoženje zbere le 0,6 % BDP-ja sredstev, medtem ko je povprečje EU 2,6 %. Dvig obdavčitve premoženja, zlasti prebivalcev, ki imajo imajo v lasti nepremičnine velike vrednosti, je torej nujen. Prav tako je naš cilj, da bi se davek na dobiček podjetij vrnil na 25 %, kar je veljalo do leta 2007, ko ga je znižala prva Janševa vlada.

Pirati: Da. Davek na dobiček bi povišali sorazmerno z nižanjem obdavčitev plač. S tem bi olajšali tudi zaposlovanje in hkrati zagotovili dovolj virov financiranja javnih služb.

LMŠ: Parcialnih ukrepov na področju davkov ne bomo sprejemali. Zagovarjamo, da se že v prvem letu nove vlade pripravi celovita davčna reforma oziroma davčno prestrukturiranje, katere del je tudi morebitna uvedba davka na luksuz in DDPO. Naš cilj so stabilne javne finance, ki ohranjajo socialno državo in kakovostne in dostopne javne storitve na eni strani in konkurenčno poslovno okolje na drugi.  

DD: Davek na luksuz je zelo vprašljiv ukrep, ker njegovi učinki niso enoznačni, tudi pri definicijah luksuza bi se lahko zataknilo, pogosto gre pri tem davku za populizem. Nedvomno bi v okviru davka na nepremičnine obdavčili nadpovprečno premoženje posameznikov in premoženje, ki ni v osebni ali poslovni rabi. Spremembe davka na dohodek pravnih oseb bi bile lahko le de celovite reforme davčnega sistema, nove družbene pogodbe, ki bi opredelila prerazdelitev davčnih bremen.

SNS: Ne. Davek na dobiček bi znižali, saj je Madžarska z najnižjim v EU druga gospodarsko najhitreje rastoča država.

ZZD: Davek na luksuz da, davek na dohodek pravnih oseb ne.

SD: Da, podprli bi povečanje davkov na luksuz, kakor tudi povišan davek na dohodke pravnih oseb. Pri čemer posebej želimo poudariti naslednje: Socialni demokrati si prizadevamo za pravičnejše davke in močnejši srednji razred. Ključni cilj prihodnjega obdobja je okrepitev srednjega razreda, da se izboljša njegov položaj, v strukturi prebivalstva pa zmanjša revščina in omogoči boljše socialno napredovanje vseh struktur prebivalstva. V pravični, kohezivni in progresivni davčni politiki vidimo ključ to tega, da izboljšamo položaj srednjega razreda, okrepimo možnosti za učinkovito pomoč najbolj ranljivim, hkrati pa spodbujamo podjetja k investiranju in zaposlovanju. Želimo si reformo dohodninskih razredov z zvezno progresivno lestvico za pravičnejšo obdavčitev vseh skupin in razbremenitev srednjega sloja, uvedbo višje splošne davčne olajšave do višine minimalne plače, in tudi večjo postopnost pri obdavčitvi nadpovprečnih dohodkov.  Hkrati je potrebno poenotenje prispevkov za obvezna socialna zavarovanja in uvedba prispevne stopnje za dolgotrajno oskrbo. Zavzemamo se za evropsko primerljivo strukturo davkov pri čemer je naša ključna usmeritev sprememba strukture davčnih virov z znižanjem obdavčitve dela in povečanjem obdavčitve kapitala in premoženja, da se po strukturi in razmerju med obdavčitvijo dela na eni in premoženja in dobička na drugi strani približa strukturi v najrazvitejših državah. Izpad iz manjše obdavčitve dela bomo tako nadomestili s postopnim povečanjem efektivne obdavčitve podjetij na raven EU.

V Sloveniji primanjkuje stanovanj. Trg ne ponuja rešitev. Kako se boste lotili tega problema?

GAS: Trg ne ponuja rešitev, ker trga ni. Investitor v gradnjo za trg je zgolj država. Bližnjic za reševanje
nakopičenih problemov ni. Najprej je treba omogočiti gospodarstvu večja davčno upravičena vlaganja v tehnologijo, s tem doseči višjo produktivnost in posledično višjo dodano vrednost, kar bo privedlo do nastanka novih kakovostnih delovnih mest in povzročilo rast plač ter končno višjo kupno moč. Ob razbremenitvi plač – uspeh zagotovljen, državljani bodo lahko kupovali stanovanja. Veliko stanovanj je tudi praznih. Pravni sistem najemodajalce postavlja v podrejen položaj. Tu se da še kaj postoriti.

SLS: Mladim družinam bomo omogočili ugodna stanovanjska posojila, pri čemer je bistveno, da država nudi garancije, ter ponudbo subvencioniranih najemnih stanovanj. Poleg stanovanjskih skladov kot javnih institucij bomo podpirali ustanavljanje zasebnih nepremičninskih skladov za povečanje ponudbe na trgu stanovanj in s tem bolj dostopna stanovanja. Podpiramo stanovanjsko politiko, ki vsem mladim družinam zagotavlja prednostni dostop do prvega stanovanja. Javnih finančnih sredstev za ukrepe družinske politike ne razumemo kot socialne pomoči ljudem v stiski, ampak kot najbolj donosno in nujno vlaganje v razvoj in obstoj vsake družbe.

SMC: Podprli bomo poslovni načrt Stanovanjskega sklada Republike Slovenije za izgradnjo 2000 javnih najemnih stanovanj do leta 2020, ki bodo prednostno namenjena mladim družinam. Obenem v programu SMC na področju stanovanjske politike spodbujamo energetsko sanacijo stavb in večjo dostopnost primernih stanovanj za ranljive družbene skupine, predvsem za mlade in mlade družine. Podpiramo usmeritev stanovanjskih skladov v ugoden najem/gradnjo za mlade, mlade družine in starejše ter vzpostavitev regionalnih pilotskih stanovanjskih zadrug za mlade in mlade družine.

SAB: Tudi pri reševanju stanovanjskega vprašanja so najbolj nastradali mladi. Najprej bomo uvedli jamstveno shemo: država bo nase prevzela del tveganja pri posojilu in tako mladim, ki hočejo najeti posojilo za nakup prve nepremičnine, a nimajo premoženja, ki bi ga lahko zastavili za pridobitev posojila, olajšala najem posojila. Zagotovili bomo tudi več neprofitnih stanovanj za mlade.

ZL&S: Zagovarjamo temeljit premik v smeri gradnje socialnih stanovanj, zato bomo predlagali povečanje sredstev za izgradnjo  neprofitnih stanovanj za mlade, invalide, ostarele in druge ranljive družbene skupine tudi preko vpeljave stanovanjskih zadrug. Potrebno je spremeniti politiko Stanovanjskega sklada. Za delo stanovanjskega sklada bomo namenili dodatna sredstva. Plan obsega dela in število izgradnje novih cenovno ugodnih stanovanj za mlade bomo takoj povečali za 100 %. Namesto dragih stanovanj za višji srednji sloj, mora biti poudarek na izgradnji stanovanj za socialno ogrožene in za mlade družine. Poudarek je na najemnih in ne na lastniških stanovanjih. Druga funkcija Stanovanjskega sklada mora biti izravnava tržnih pogojev stanovanjske gradnje oz. zniževanje povprečnih cen stanovanj. V okviru davčne politike in človekovih pravic pa bomo predlagali pripravo zakona, ki bo zaščitil človeško dostojanstvo: stanovanje po minimalnem standardu je nedotakljivo, tudi za dolgove in izvršbe, stanovanje po minimalnem standardu je neobdavčeno in neobdavčljivo – tudi po razpadu družine, smrti zakonca, … Prav tako bomo predlagali delno povračilo DDV pri gradnji individualnih hiš in stanovanj, s čimer bi vzpodbudili gradnjo, vplivali na zmanjšanje sive ekonomije, povečali davčne prihodke na drugih področjih (davek od dobička podjetij) ter vzpodbudil kvalitetno gradnjo. Slednjo je potrebno podkrepiti z določenimi gradbenimi predpisi in nadzorom (avstrijski zgled).

NSi: V novembru 2015 je vlada sicer sprejela Resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015 – 2025, vendar gre le za vladne pilotne projekte, ki ne povejo veliko konkretnega, gre le za naštevanje nekaterih rešitev z ohlapnimi potezami za njihovo konkretizacijo. V Novi Sloveniji smo prepričani, da bi morala država dati prednost predvsem aktivaciji obstoječega stanovanjskega fonda. Čeprav gre za službena stanovanja, to še ne pomeni, da so lahko dalj časa prazna, nezasedena. Če jih država nujno potrebuje, potem naj jih kot dober gospodar tudi odda v skladu s svojo kadrovsko politiko. Če pa te potrebe dejansko ni, naj jih prenese na Stanovanjski sklad kot nosilca izvajanja nacionalne stanovanjske politike. Veliko teh stanovanj je v slabem stanju, ker so nezasedena in nevzdrževana. Mladim družinam pa bomo preko Stanovanjskega sklada Republike Slovenije  omogočili ugoden najem stanovanja z možnostjo kasnejšega odkupa (po 5 ali 10 letih), pri čemer se bo do takrat plačana najemnina vštela v plačilo kupnine (t. i. rent&buy). Zagotovili bomo fond različnih stanovanj za različna življenjska obdobja, ki bodo preko stanovanjskega sklada ali pooblaščenih stanovanjskih zadrug omogočala družinam učinkovito reševanje stanovanjskega vprašanja glede na njihove potrebe v različnih obdobjih (npr. v začetku, ko je par sam, garsonjera, nato z večjim številom otrok večje stanovanje, po odhodu otrok od doma pa zopet manjše stanovanje).

ZSi: V programu Gibanja Zedinjena Slovenija imamo vzpostavitev fonda državnih stanovanj po skandinavskem principu, pri čemer bomo uporabili državna stanovanja za naše državljane.

Levica: Slovenija je že 25 let brez ustrezne stanovanjske politike. Soočamo se s pomanjkanjem neprofitnih stanovanj, Stanovanjski sklad RS je tržno usmerjen in prodaja stanovanja tudi po 3.000 evrov na kvadratni meter, cene nakupa in najema stanovanj so docela neregulirane in previsoke. Problema se bomo lotili z dokapitalizacijo in preusmeritvijo SSRS (dvig sredstev na raven, ki bo zagotovila izgradnjo vsaj 10.000 stanovanj do leta 2022), s sprejemom zakonodajnega okvira za zadružništva (kot neprofitnih organizacij) in s financiranjem stanovanjskih zadrug. Na najemnem trgu bi uvedli najvišjo dovoljeno najemnino in strožje regulirali minimalni standard. Predvidevamo uvedbo davka na na nenaseljena stanovanja in zagotoviti pravično obdavčitev kratkotrajnega najemanja (Airbnb, booking.com in podobno).

Pirati: Uredili bomo fond solidarnostnih stanovanj, obudili stanovanjske sheme za mlade družine in spodbujali stanovanjske zadruge.

LMŠ: Naloga Stanovanjskega sklada RS ni gradnja in prodaja stanovanj za trg, temveč zagotavljanje različnih vrst najemniških stanovanj, ki jih oddaja preko različnih oblik najema. Enako bomo zahtevali od DUTB, ki razpolaga z določeno kvoto stanovanj, da ta stanovanja nameni mladim po stroškovni najemnini ter da zemljišča, ki so primerna za gradnjo stanovanj, nameni za gradnjo državnih najemnih stanovanj.

DD: V Sloveniji ni problem samo pomanjkanje stanovanj, ampak njihova regionalna porazdelitev. Na eni strani imamo prazna stanovanja, hiše, na drugi pomanjkanje. Velik problem je tudi neustrezno delovane Stanovanjskega sklada, ki se obnaša kot tržni investitor, ne pa kot javna institucija, ki bi zagotavljala stanovanja za tiste, ki jih potrebujejo. To bomo nemudoma spremenili. Poleg tega je pomemben element uravnavanje trga nepremičnin davek na nepremičnine, ki jo mora aktivirati prazna stanovanja in obdavčiti premoženje, ki ni v osebni ali poslovni rabi.

SNS: V Sloveniji je stanovanj kar precej, je pa stanovanjski trg neurejen.

ZZD: V Sloveniji ne primanjkuje stanovanj, rešitev na trgu je dovolj, lastništvo stanovanja ni in ne more biti edina opcija.

SD: Napovedujemo prenovljeno stanovanjsko politiko. Ta mora bo s kombinacijo modela stanovanjskih zadrug, prehodnih stanovanj in investicij v stanovanja po zgledu Dunaja omogočila rešitev bivanjskega vprašanja ljudi. Želimo si dostopna stanovanja za vse generacije. Javni interes in naloga države je, da z aktivno stanovanjsko politiko omogoča človeku dostojno življenje. Slovenija od osamosvojitve naprej stanovanjsko politiko v veliki meri prepušča trgu in s tem zmanjšuje svojo aktivno vlogo, kar je povzročilo vrsto nesorazmerij in nezadovoljene potrebe po ustreznem bivanju v vseh generacijah. Vse več državljanov, med njimi največ mladih in mladih družin, vse težje dostopa do stanovanj. To potrjujejo tudi javne evidence občin in stanovanjskih skladov. Govorimo o motorju razvoja družbe, ki se zaradi manjših prihrankov, nizkih prihodkov, sprememb v načinu življenja, na trgu delovne sile, v mobilnosti, ne odloča za nakup stanovanja oz. si tega ne morejo privoščiti. Hkrati pa imamo v Sloveniji veliko število lastnikov stanovanj, to so predvsem starejši, ki živijo v velikih stanovanjih, ki so funkcionalno neprimerna in stroškovno obremenjujoča. Ljudje drsijo v prikrito revščino, saj vse težje plačujejo obratovalne stroške, še težje (ali pa sploh ne) pa stroške vzdrževanja, kar poslabšuje bivanjske razmere, obenem pa stanovanja izgubljajo vrednost in propadajo. Zato je naš 1. cilj na področju stanovanjske politike: Povečanje fonda najemnih stanovanj. Naša prihodnja stanovanjska politika bo usmerjena v povečanje najemniškega trga stanovanj, zagotavljanje varnosti najemnih razmerij, dviga kakovosti bivanja in spodbujanje razvoja stanovanjskih zadrug in drugih oblik sobivanja. Ključne ciljne skupine bodo mladi in mlade družine, starši samohranilci, starejši in gospodinjstva, ki živijo na ali pod pragom revščine. Aktivna stanovanjska politika se bo odražala v spremembi zakonodaje ter povečevanju obsega sredstev, ki jih moramo v naslednjih petih letih povečati vsaj na desetino EU povprečja oziroma 0,4 % BDP. Ključni ukrepi, ki jih predlagamo:

- Z ugodnimi posojili in ročnostjo več kot 30 let bo država subvencionirala gradnjo cenovno dostopnih najemnih stanovanj.
- Za socialno najranljivejše skupine bomo zagotovili sredstva za pridobivanje novih bivalnih enot.
- Spodbudili in podprli bomo alternativne oblike zagotavljanja stanovanj, kot so stanovanjske zadruge, ki bodo imele enake pogoje delovanja kot neprofitne stanovanjske organizacije in s tem dostop do subvencionirane gradnje.
- Za reševanje stanovanjskega problema mladih po koncu študija bomo ob povečanem številu študentskih postelj s pomočjo mreže študentskih domov omogočili model prehodnih stanovanj za mlade.
- S spremembo davčne zakonodaje (olajšave za investicije) bomo spodbudili vključitev zasebnikov za oddajo lastniških stanovanj v dolgoročni najem.
- V Ljubljani in drugje po Sloveniji, kjer je pritisk na nepremičninskem trgu posebej močen, bomo zagnali projekt reševanja stanovanjskega problema ljudi s pomočjo gradnje cenovno dostopnih najemnih stanovanj po zgledu mesta Dunaj.

Bobo
Če bi odprli trg stav, bi tuje stavnice začele plačevati koncesijske dajatve in davke od iger na srečo. Zaenkrat ima monopol Športna loterija.

Bi slovenski prostor odprli prirediteljem športnih stav, ki delujejo oziroma imajo sedež v EU?

GAS: Ne. Če domači prireditelji športnih stav ne delujejo transparentno in zakonito, morajo organi pregona opraviti svoje delo in vzpostaviti zakonito stanje. Na splošno ne podpiramo hazardiranja.

SLS: Trg športnih stav se mora poenotiti in tuje stavnice morajo uradno vstopiti na slovenski trg. Zakaj je to pomembno? Samo tako bomo lahko zagotovili, da bodo davke tuje stavnice plačevale v Sloveniji. Danes se namreč dogaja, da veliko število Slovencev prek spleta stavi na teh stavnicah, od tega pa država nima niti evra. S formalizacijo njihove prisotnosti bi lahko zahtevali, da plačajo davek na prihodke, ki so jih ustvarili na slovenskem trgu. Skratka, Slovenci že danes lahko stavijo na tujih stavnicah, zato moramo zadevo spraviti v slovenski pravni okvir, da bomo lahko to nadzorovali in tudi ustrezno obdavčili. Del tega davka gre lahko tudi v nadalje športnim in invalidskim organizacijam kot je trenutno to praksa prek Športne loterije.

SMC: V SMC podpiramo transparentno delovanje in načelo odprtega, svobodnega in poštenega trga, ki omogoča vsem zainteresiranim subjektom vstop na trg pod enakimi pogoji.

SAB: Da.

ZL&S: Ne.

NSi: Področje športnih stav ni področje, ki bi zahtevalo prioritetno urejanje. Načeloma pa zagovarjamo odpravo monopolov in možnost konkurence.

ZSi: Ne vidimo smisla v odpiranju Slovenije za stavnice tujcev. Stave so že same po sebi škodljiv družbeni pojav, ker dajejo ljudem lažno upanje, kar jih družbeno dezaktivira in jih pahne v še večje finančne težave ali propad. V ZSi menimo, da je treba stave močno obdavčiti, enako pa tudi prireditelje stav.

Levica: Ne, športne stave so družbeno nekoristna dejavnost (z negativnimi vplivi na prebivalstvo, pa tudi športne panoge, …), zato mora biti regulirana, dobički pa se morajo vračati za javno dobro.

Pirati: Pirati smo v svojem jedru borci proti monopolom. Državni monopol ni povsem enak zasebnemu, tako da tu govorimo prej o javnem interesu, ki ga definira pozitivna zakonodaja. Če stroka ocenjuje, da bi taki prireditelji javnemu interesu doprinesli več dobrega kot državni monopol, bi se s tako ureditvijo vsekakor strinjali.

LMŠ: Da.

DD: Da, to je ekonomsko in pravno smiselno, je v skladu z evropsko zakonodajo in izkušnjami primerljivih držav, bistveno pa je, da bi to prineslo več denarja za šport in zaščitilo naše potrošnike, ki sedaj igrajo pri nenadzorovanih stavnicah. Sedanji monopol enega zasebnega podjetja je poligon za številne oblike korupcije, predvsem pa ni v funkciji razvoja športa.

SNS: Zakaj pa ne!

ZZD: Da. Monopolni položaj Športne loterije je v nasprotju z evropsko zakonodajo in dejansko škoduje tako interesom države kot športnih in humanitarnih organizacij. Slovenija bi morala predvsem zasledovati konsistentno politiko omejevanja iger na srečo.

SD:  Ne.