Čakalni seznam se ne vodi za zdravstvene storitve pri izbranem osebnem zdravniku splošne oziroma družinske medicine, izbranem osebnem ginekologu in izbranem osebnem pediatru ter za preventivne preglede.
Čakalne dobe v zdravstvu so pereča tema javnih razprav v zadnjih letih, saj zelo jezijo uporabnike zdravstvenih storitev. Čeprav to še zdaleč ni edina težava slovenskega zdravstva, zastopniki pacientovih pravic opozarjajo na predolge čakalne dobe in predolge čakalne sezname, ki se ponekod še vedno oblikujejo nepregledno. Vse večji problem postajajo tudi odhodi nekaterih zdravnikov specialistov iz posamičnih bolnišnic ali krajev, tako da bolniki ostajajo brez dostopa do nujno potrebnih zdravstvenih storitev. Preverili smo, kakšna je razlika med najdaljšimi dopustnimi čakalnimi dobami v skladu s pravili Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in realnimi čakalnimi dobami.
Odvisno od stopnje nujnosti
Če izvajalec zdravstvene dejavnosti v okviru programa, dogovorjenega z ZZZS, ne more zavarovanim osebam nuditi storitev takoj, mora voditi čakalni seznam v skladu z veljavnimi predpisi in spoštovati vrstni red čakajočih na čakalnem seznamu ob istočasnem spoštovanju strokovno upravičene prednosti. Gre za stopnjo nujnosti, ki je navedena na napotnici, in sicer: nujno, zelo hitro, hitro in redno. Zdravstvene storitve, ki so označene s stopnjo nujnosti »nujno«, se izvedejo takoj oziroma 24 ur od predložitve napotnice in niso predmet čakalne dobe oziroma čakalnega seznama. Zdravstvene storitve, ki so označene s stopnjo nujnosti »zelo hitro«, se izvedejo v 14 dneh od predložitve napotnice.
Zdravstvene storitve, ki so označene s stopnjo nujnosti »hitro«, se izvedejo v treh mesecih od predložitve napotnice, zdravstvene storitve, ki so označene s stopnjo nujnosti »redno«, pa se izvedejo najpozneje v šestih mesecih od predložitve napotnice.
Odvisno od realnosti
Kakšne pa so zares čakalne dobe in za koliko presegajo določila pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve? Podatke o dejanskih (realiziranih) čakalnih dobah po izbranih zdravstvenih storitvah mesečno spremlja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Rezultate sicer ponuja za stopnjo nujnosti »redno«.
Najbolj dostopna dermatološka ambulanta je v Zdravstvenemu domu Murska Sobota, kjer se na pregled čaka 26 dni. S pravilnikom določeno dobo šestih mesecev pa presega sedem ambulant, najhuje je v UKC Ljubljana, kjer se na pregled čaka kar 693 dni, kar je skoraj dve leti. Malce manj kot leto dni se čaka na Jesenicah in v Škofji Loki. Malenkost bolje je na kardiološkem področju. Najprej na vrsto pridete v Sežani (21 dni), največja gneča na čakalnem seznamu pa je v Murski Soboti, kjer se čaka okroglo leto. Nevrološki pacienti se v več ambulantah soočajo s (pre)dolgimi čakalnimi dobami, ki presegajo najdaljše dopustne čakalne dobe. V UKC Maribor se čaka 199 dni, v Slovenj Gradcu 221, v Brežicah 244, v Novem mestu 295, v Murski Soboti pa celo 480 dni.
Najkrajša čakalna doba je v Zavodu Revita v Kranju, znaša pa 40 dni. Na operativni poseg artroplastike kolka se skoraj povsod čaka več od dopustnega. Za las v zeleni je Ortopedska bolnišnica Valdoltra, kjer se čaka 179 dni, povsod drugje pa so v rdečem. Najhuje je v UKC Ljubljana (450 dni) ter Kirurškem sanatoriju Rožna dolina (685 dni). Čakalna doba pri ultrazvoku dojke je neobstoječa v Murski Soboti, v Celju (212 dni) in Zdravstvenem domu Ljubljana Center (254 dni) pa presega najdaljšo dopustno čakalno dobo.
