Razprava

O čem bi morali govoriti pred volitvami?

Božidar Kolar
18. 4. 2018, 11.30
Posodobljeno: 18. 4. 2018, 12.41
Deli članek:

Se lahko letošnji predvolilni čas od tradicionalnega spektakla obrne k pomembni vsebinski razpravi, o prihodnosti naše družbe?

Bobo
Fotografija je simbolična.

Kakšno bo letošnje predvolilno obdobje? Najbrž nič kaj drugačno od vseh prejšnjih – medijske kanale v tem času zapolnijo afere ter splošne tematike, ki ne zahtevajo konkretnih načrtov in odgovorov. To skuša spremeniti Manifest civilne družbe za razvoj Slovenije, dokument, ki ga je pod okriljem Umanotere – nevladne organizacije za trajnostni razvoj, spisalo več kot dvajset civilnodružbenih organizacij in nekaj angažiranih strokovnjakov iz raznoraznih področij. Manifest odpira pomembna vprašanja, kako v podalpski deželi doseči socialno pravično in okoljsko vzdržno družbo.

Problematike, ki se tičejo vseh tistih, ki ne morejo računati na privilegirane individualne rešitve, so v Manifestu naslovljene konkretno in ponujajo rešitve za področja dela, ekonomske in politične demokracije, javnih financ, podnebja in energije, oskrbe s hrano, stanovanjske politike, mobilnosti, izobraževanja, gospodarstva ter migracij – skratka temeljnih področij, ki zadevajo razvoj sodobne družbe na slovenskem.

Bobo

Umanotera
Gaja Brecelj

“Po pol stoletja razvoja usmerjenega v stalno rast proizvodnje in potrošnje, smo na robu družbenega, ekološkega, gospodarskega in političnega zloma, ki ga lahko povzročijo prepletene krize - zaradi spreminjanja podnebja, nasilnih konfliktov, prisilnih migracij, vse večje neenakosti, naraščajoče ksenofobije, finančne nestabilnosti in pa tudi manka politične odgovornosti.” - Gaja Brecelj

V želji, da bi diskusija o teh področjih zaposlovala predvolilno obdobje, je Umanotera v torek organizirala javno razpravo, na kateri so sodelujoči govorili o tem, kako nasloviti nič kaj pozitivne trende naraščanja revščine, uničevanja okolja, demokratičnega deficita ter korupcije in klientelizma.

“Če se danes namrgodim in rečem, zakaj mora direktor imeti 10-krat ali 20-krat višjo plačo od svojih zaposlenih, kje je tukaj logika, dobim odgovor: ‘to je čisto nekaj normalnega.’ Danes veliko ljudi prekarizacijo, revščino in izključevanje jemlje kot nekaj normalnega, čeprav jim je bilo to še do včeraj popolnoma nedoumljivo,” je dejala direktorica Umanotere Gaja Brecelj, ki opozarja, da “normalno ni nekaj objektivnega, je prevladujoči politični narativ sodobnega časa. In zaznavam, da so tako politiki, kot mediji, kot ekonomisti prepričali celotno družbo, da naj sprejmemo družbo tekmovalnosti, individualizma, ki nas ščuva enega proti drugemu, nas spodbuja k medsebojnemu nezaupanju in egocentričnosti. Ta misel je prevzela tudi naše družbene institucije, /.../ spremenila našo lastno percepcijo, [ta] pa posledično spreminja način našega vedenja. Se pravi, tisti, ki najuspešneje pripovedujejo zgodbe, vladajo svetu. In edina stvar, ki lahko prevlada nad to zgodbo je druga zgodba. Ker fokus naše zavesti oblikuje našo realnost.”

Umanotera
Srečo Dragoš

“Zmanjšanje socialnih transferjev med leti 2007 in 2013 je v Sloveniji znašalo 5,8 odstotne točke. To je brez izjeme največ med vsemi državmai OECD. V istem času so države OECD v povprečju sredstva za socialne izdatke povečale. Te stvari ne morejo biti naključne, to je načrtno. - dr. Srečo Dragoš.

“Družbena neenakost na slovenskem je ena od najmanjših na svetu, sodeč po dohodkih. Vendar je glavni problem v Sloveniji trend, ki se poslabšuje. Zadnjih dvajset let so politiki namerno vodili projekt povečevanja družbenih neenakosti, saj naj bi to imelo domnevne koristi,” pa opozarja sociolog dr. Srečo Dragoš, ki je zbrane nagovoril predvsem z zaskrbljujočimi statistikami. “Delež revnega prebivalstva v Sloveniji je še vedno pod evropskim povprečjem, a revščino povečujemo. Pred zadnjo krizo, v letih 2007 in 2008 je Slovenija zasedala peto mesto med evropskimi državami z največjim porastom revščine. V času krize med leti 2009 in 2013 se je Slovenija povzpela na prvo mesto v Evropi. Pri nas je revščina zrasla za 28 odstotkov, na drugem mestu je bila najbolj raszuta in ekonomsko uničena država Grčija, ki je povečala revščino za 17 odstotkov. Povprečje Evropske unije je bilo 4 odstotke. Porast dolgotrajne revščine otrok med letoma 2008 in 2014 je bil kar za 61 odstotkov, na 9,5 odstotne točke. Delež gospodinjstev, ki živijo v stanovanjih z najmanj eno izmed naslednjih težav: puščajoča streha, vlažne stene, trhli okenski okvirji ali trhla tla – delež takšnih gospodinjstev imamo najvišji v Evropi. V Sloveniji je takšnih čez 30 odstotkov, evropsko povprečje je pri 15 odstotkih. Teh rekordov je še kar nekaj in te trende je potrebno ustaviti.”

Razprava, ki je po uvodni predstavitvi trajala še dve uri je bila nedvomno uspešna, saj je bil atrij znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti poln skozi celotno trajanje dogodka. Ta se je zaključil s pozivom vsem prisotnim, naj v okviru svojega dela prispevajo k nadaljevanju razprave o novi razvojni paradigmi, ki je po mnenju organizatorjev in sodelujočih najboljši način za izhod iz negotove sedanjosti v smer vzdržne prihodnosti.