Kot generalni direktor Direktorata za šport na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport bi lahko na tekmah čepel v VIP-loži, vendar ne zdrži – tudi na rokometni tekmi med Nemčijo in Slovenijo v Zagrebu se je dr. Boro Štrumbelj pomešal med navijače in ostal brez glasu. Prepričan je, da se moramo zavzeto boriti proti popolni prevladi kapitala v športu.

Bolj ko spoznava okolje športnega funkcionarstva in politike, bolj ceni slovenske športnike, ki se odrekajo in mnogo žrtvujejo, da lahko zastopajo našo državo. Misli, da jih moramo še bolj ceniti – tudi kadar jim ne gre najbolje.

Slovenski športniki so nas v preteklosti z izjemnimi uspehi že tako razvadili, da jim skoraj ne zmoremo ploskati recimo za osmo mesto na svetovnem prvenstvu.

fb3086af1c53b8f780cc79c1d9a9dec5.jpeg

Mala Slovenija je športna velesila, na športnem področju smo velika Slovenija. Ob obisku kitajske delegacije smo govorili tudi o športu in podatek, da je Kitajska na zadnjih zimskih olimpijskih igrah v Sočiju osvojila devet medalj, Slovenija pa osem, je osupljiv! Kar primerjajte število prebivalcev in pokazala se bo vsa razsežnost in kakovost slovenskega športa!  Trener triatlona iz tujine, na delu v Sloveniji, mi je dejal: »Opazujem Slovence v športu in moram reči, da ste neizmerno nadarjen narod.« Vzrok za našo uspešnost je tudi v tem, da šport zelo resno jemljemo, bolj kot v drugih državah, imamo pa tudi zelo dobre in predane strokovnjake. Dobre rezultate omogoča poleg truda in odrekanja športnikov tudi visoka strokovnost.

Zdaj nam je že jasno, da smo kapitalsko manj pomembna država – ali bomo sploh še lahko mešali štrene v svetovnem športu na najvišji ravni? Gremo komu na živce, ker smo tako majhni, nepomembni, pa tako uspešni?

Ne gremo jim na živce. Gre preprosto za to, da v vse pore našega življenja prodirajoč kapital začenja razlikovati med tistimi športniki oziroma državami, ki so bolj oziroma manj zanimive. Zato je treba na to zavzeto opozarjati in omogočiti, da šport ohrani temeljno načelo: fair play in enaki pogoji za vse. Vprašanje je, ali se to da narediti. Spodbuden primer je naš Aleksander Čeferin, ki je drugi najpomembnejši človek svetovnega športa (prvi je predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja, op. a.). Potem ko se je nogomet po različnih škandalih zaradi nameščanja rezultatov in podkupnin, do katerih je prišlo zaradi vrtoglavega vrtenja denarja, znašel v težavah, je uvedel korenite spremembe, začel spreminjati politiko in ustvarjati enake pogoje za vse. Niso šli v zaprto ligo velikih klubov in Maribor še vedno lahko ustvarja pravljico med velikani. Čeferin je celo izpostavil, da najboljši nogometaši največkrat prihajajo iz malih klubov iz vsega sveta, zato je pomembno, da se nogomet razvija v vsaki vasi po svetu. To je prava pot! To je pomemben znak, ki ga je treba dati vsem drugim športom. V drugih športnih zvezah gredo ravno v nasprotno smer. Zato je enotnost, ki jo Slovenci kažemo ob spornih potezah, prava pot.

S tem mislite na nedavno očitno favoriziranje Nemcev na rokometnem evropskem prvenstvu?

Pri odbojkarjih, ki so si na igrišču zaslužili igrati v najboljši ligi, je bila krivica še veliko večja. Pa tudi v košarki prihaja do tega, da zaradi razprtij med klubi in FIBO (krovna košarkarska zveza) najboljši košarkarji ne morejo nastopati za reprezentanco. Tu se kaže, kako kapital vse bolj vpliva na dogajanje na reprezentančni ravni, kar je delno opravičljivo, saj klubi za igralce plačujejo visoke vsote, vendar pa je za vsakega športnika največja čast igrati za svojo domovino.

Kakšno sporočilo s takimi dejanji pošiljamo mladim, ki jih želimo navdušiti za šport?

Po tekmi med Nemčijo in Slovenijo so navijači, ki so res strastno navijali za fante, jokali. Tako veliko je bilo razočaranje nad tem, da nekdo, ki je boljši, ne zmaga. Temu se je treba upreti in pokazati, da smo boljši od tega sistema, ki je do športnikov malih držav zmeraj bolj krut!

zarja št. 5, 30. 1. 2018
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.

Kako naj otroku rečem, da se splača vztrajati!?

Ti procesi so vedno bolj očitni, in to je problem. To temo sem na sestanku direktorjev EU za šport že odprl in zanimivo je bilo ravno to, da se velike države na moje pritožbe sploh niso odzvale, medtem ko so predstavniki majhnih držav prišli k meni in spraševali, kaj se dogaja. Moramo ustvariti koalicijo in zahtevati, da se omogočijo enaki pogoji za vse. Na ta način bodo naši športniki še naprej zmagovali, ne dvomim! Sicer pa kapital še ni uspel ugrabiti športa, skrb vzbujajoče pa prodira v zgornje sloje, komercialno najzanimivejše športe. Še vedno pa šport mladih večinoma poteka po merilih fair playa, tako da je velika večina športa še vedno zelo zdrava. Vse manj pa vrhunski šport, kjer so začeli prevladovati interesi kapitala, sponzorjev, vlagateljev v šport. To je zrcalo naše družbe – kapital nam je začel uravnavati življenje v celoti. Kapital res omogoča plačilo športnikov, vendar ga je treba hitro in glasno ustaviti, ko začne rušiti integriteto športa. Šport bo izgubil smisel, ko se bo vnaprej vedelo, kdo je zmagovalec.

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.