Kaj bi prinesla novela?
1. Snemanje zaslišanja: Po novem bi policija kot dokaz lahko uporabila tudi posnetek zaslišanja, kar bi preprečilo zanikanje uradnih zapisnikov s strani obtoženih.
2. Lažji pregon gospodarskega kriminala: Po veljavni zakonodaji mora biti dokazan zavesten namen pridobitve protipravne premoženjske koristi, po novem pa bi bil dovolj že naklep.
3. Varstvo pravic delavcev: Tudi ko ne bi bilo mogoče dokazati naklepa, bi bili lahko delodajalci kaznovani. Pogosti so bili primeri, da so kršitve delavskih pravic ostale nekaznovane, ker naklepa niso mogli dokazati.
4. Onemogočanje izogibanja: Zakon bo preprečil tudi sodne postopkovne ovire, ki so omogočale zavlačevanje postopkov, kar pa bi prineslo manj denarja odvetnikom.
Gre za presenetljivo potezo, če vemo, da je Klemenčič minister, ki prihaja iz kvote stranke SMC. Kaj se je torej dogajalo v ozadju, da je SMC spet stopila skupaj s stranko SDS, za katero je sicer Cerar ta teden dejal, da si nikakor ne zna predstavljati koalicije z njo?
Koalicija je včeraj znova presenetila, tokrat je nastopila celo proti lastnemu ministru. V navezi z SDS so tako poslanci SMC na odboru glasovali proti noveli zakona. Izvedeli smo, da se v ozadju skrivajo interesi pravniškega in odvetniškega dela poslancev SMC, ki predstavljajo pomemben del stranke. Zakonik bo namreč naložil več dela sodnikom in tožilcem, obenem pa odvetnikom jemlje možnosti, da bi se izogibali sodnim postopkom in jih zavlačevali s postopkovnimi ugovori, kot se je denimo dogajalo v primeru Bavčar in tudi Janševega poštnega nabiralnika. S čimer so lahko dodatno služili. Tako je poslanec SMC Igor Zorčič, ki je bil pred vstopom v parlament odvetnik, spremembam nasprotoval. Enako je storila tudi druga SMC-jeva članica odbora za pravosodje, Jasna Murgel, ki je bila, preden je postala poslanka, sodnica na Okrožnem sodišču v Mariboru.
Jezni Klemenčič
Poslanci SMC so naposled podprli predlog Vinka Gorenaka iz SDS, ki je želel, da se odločanje prestavi na september. Po naših informacijah pa je to zelo vznejevoljilo predlagatelja zakona, pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča; zaradi tega je »znorel« in včeraj zelo jezen zahteval od Cerarja, naj se zakonik sprejme. Znano je namreč, da je bil Cerar v preteklosti bolj kot stališčem vse bolj frustriranega Klemenčiča naklonjen notranji ministrici Vesni Györkös Žnidar, ki tudi sama kot odvetnica verjetno ni naklonjena tem spremembam. Pravi preobrat je zato sledil včeraj, ko so iz SMC po jutranjem skupnem sestanku spet zahtevali, naj se že danes zjutraj, ob osmih, skliče nujna seja odbora za pravosodje in se sprejme novela kazenskega zakonika, ki bi omogočila, da gre zakon naprej še pred poletnimi počitnicami. Tako so poslanci nekaj ur pozneje začeli podpirati zakon, ki so mu še dan prej odločno nasprotovali.
Stranki SDS in SMC sta koalicijo sklenili že pri nekaterih glasovanjih v preteklosti. Takšna je bila liberalizacija zakona o pogrebni dejavnosti, ki brez SDS ne bi bila sprejeta.
Šokirani Škoberne
O seji smo se pogovarjali tudi s predsednikom odbora za pravosodje Janom Škobernetom; dejal je, da je bil nad videnim šokiran, še posebej ker se je to dogajalo v tej fazi postopka: »Pet pred dvanajsto so kar naenkrat ugotovili, da nič ni več v redu, čeprav se ni v tem času nič spremenilo.« Pravi, da je po njegovem mnenju zakon dober in se tekom razprave lahko še vedno dopolni in spremeni. »V jedru zakon onemogoča izigravanje kazenskega postopka. Primeri z nabiralniki se ne bi mogli več zgoditi. Odkar sem v politiki, poslušam, da je treba rešiti izigravanje in izogibanje kazenskemu postopku. Ko pa pridemo do tega, temu nasprotuje cela stroka, ki od tega živi,« je prepričan Škoberne. Na očitke, da pravniška stroka zakona ne podpira, odgovarja, da je spornih samo osem od 140 členov zakona: »Lahko bi črtali sporne zakone in z amandmaji bistveno popravili določene stvari. Več kot 20 strani usklajenih amandmajev je bilo med pravosodjem in koalicijo.«
Zavlačevanje SDS
Zakon pa tudi danes ni uspel iti v nadaljnjo proceduro. SDS je namreč z vsemi močmi zavlačevala postopek toliko časa da je zmanjkalo časa za to, da bi postopek šel v proceduro že na seji pred poletnimi počitnicami. Že v uvodu je namreč SDS postopkovno zahtevala prekinitev seje za pridobitev pisnega mnenja varuhinje človekovih pravic, za katero je Klemenčič dejal, da podpira zakon. Koalicija je nato zahtevo zavrnila, postopkovno zavlačevanje pa se je nadaljevalo dokler ni potekel čas za to, da bi odbor lahko v primernem času zaključil z obravnavo.
Zakon, ki bi na sodiščih preprečeval postopkovna zavlačevanja, pa zaradi podobnih političnih zavlačevanj torej moral počakati do septembrske seje, da bo lahko šel v nadaljnjo proceduro. Več kot očitno opozicijski SDS ni v interesu, da bi se zakon sprejelo. Krivda za to pa leži tudi na strani SMC, kjer so tej stranki še enkrat več presenetljivo stopili naproti.
