Včeraj se je nadaljevalo sojenje Janezu Pušniku iz Slovenske Bistrice, ki je obtožen, da je septembra lani nameraval vzeti življenje Jožici Keršič, ki sta bila v preteklosti par. Pušnik naj bi po obtožnici Jožico 11. septembra lani, ko jo je našel na dvorišču za gostilno Golob v Bukovcu, majhnem zaselku pri Polskavi, poskušal umoriti. In to bi tudi storil, je prepričana okrožna državna tožilka Aleksandra Kolarič, če mu tega ne bi preprečil gostilničar Dominik Golob, ki je bil priča njegovega napada.
Tožilstvo mu v obtožnici očita, da je septembra lani poskušal umoriti Jožico Keršič; podrl jo je na tla in jo davil, da je izgubila glas in ni mogla več dihati.
NAJRAJE BI SE ZALETEL V ZID
Pred sodni senat, ki mu predseduje sodnica Andreja Lukeš, je prvi stopil Stanislav Pušnik, sorodnik obtoženega, ki se je z njim, kot je dejal, zadnjič videl 10. septembra. »Zapletla sva se v približno petminutni pogovor, v katerem mi je med drugim dejal, da je žalosten, saj ima težave s partnerico, in bi se z avtomobilom najraje zaletel v zid. Ker je bil pred tem še dobre volje, ga nisem jemal resno. Presodil sem, da ne razmišlja trezno,« je pojasnila priča. Tožilko Kolaričevo je zanimalo, kako pogosto sta se videvala, a ji je dejal, da je šlo zgolj za občasna srečanja. Pričo je ogovoril še izvedenec Mladen Vrabič, psihiater. Na vprašanje, kakšen je obtoženec deloval, ko je rekel, da se želi z avtom zaleteti v zid, mu je odgovoril: »Nisem ocenil, da misli resno. Poslušal me je, ko sem mu rekel, naj tako ne razmišlja, in odšel je domov.«
Obtožnica Pušnika poleg poskusa umora bremeni grožnje in neupravičenega vstopa v stanovanje. Predlagana je zaporna kazen 16 let in 10 mesecev.
NIKOLI NASILEN
Pušnikova bivša žena Marija je dejala, da sta bila poročena sedem let, stike pa je imela z njim tudi po ločitvi. »Pri meni je imel parkirana avtomobil in motor,« je pojasnila in tožilki dejala, da do nje ni bil nasilen, niti ni fizično obračunaval. Je pa včasih, je dodala, kričal, ko sta še bila v razmerju: »Če ni bilo po njegovem, se ni znal umiriti. Potem mu je bilo žal, ampak me ni nikoli tepel.«
DOBER SOSED
Julijana Fric in njen sin Martin, ki sta bila v tistem času njegova soseda, pa ga opisujeta kot osebo, ki si jo vsak lahko le želi za soseda. »Bil je zlata vreden človek,« je poudarila Fricova. Martin pa je dodal, da je bil dober sosed in prijatelj, ki je bil vedno pripravljen pomagati. »Spomnim se, da je bil v tistem času res nekoliko nervozen. Omenil mi je probleme z žensko, bil pa sem tudi prisoten, ko mu je mama ob prihodu domov povedala, da ga je iskala policija. Ni bil presenečen. Rekel je le, da je nekaj naredil in bo moral v zapor,« je opisal Fric.
