Mišja mrzlica

Ne spustite jih v hišo, širijo lahko nevarno bolezen

G.G./STA
23. 5. 2017, 14.46
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete v Ljubljani je letos do 18. maja laboratorijsko potrdil in epidemiološki službi prijavil že 29 primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom. Bolniki so z območij že znanih žarišč mišje mrzlice. Hospitalizirali so 27 bolnikov, umrl ni nihče, navajajo na spletni strani NIJZ.

Profimedia
Fotografija je simbolična

Pet okuženih je iz ljubljanske regije, deset iz mariborske, sedem iz novomeške, po dva iz murskosoboške in goriške ter po en bolnik iz celjske, kranjske in koprske zdravstvene regije, so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Tako ocenjujejo, da se bo letos nadaljeval ciklus porasta primerov mišje mrzlice.

Pri mišji mrzlici bolezen poteka v več fazah. V prvi fazi, ki traja nekaj dni, je prisotna predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic, so pojasnili na NIJZ.

V težkih primerih bolezni po nekaj dnevih visoke vročine nastopi hipotenzivna faza, ko pride do nenadnega padca krvnega pritiska. Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah. Temu sledi obdobje, ko prevladujejo znaki odpovedi ledvic. V tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre. Smrtnost bolezni je pet do 15-odstotna.

Najpogosteje se človek okuži z vdihavanjem prašnih delcev, v katerih so iztrebki okuženih miši, lahko pa tudi z rokami, onesnaženimi s prahom, v katerem so bili mišji iztrebki, ter z okuženo hrano ali vodo. Okužba se ne prenaša s človeka na človeka.

Tveganje za okužbo je zato največje pri ljudeh, ki pri svojem delu pogosto prihajajo v stik z majhnimi glodavci in njihovimi iztrebki, bodisi poklicno (gozdni delavci, lovci, kmetje) ali pri rekreaciji in priložnostih opravilih. Pogosto pride do okužbe tudi pri čiščenju ali pospravljanju prostorov (kleti, podstrešja), ki so bili dolgo zaprti in nenaseljeni.

Nasveti

Za preprečevanje okužb z virusom mišje mrzlice na NIJZ svetujejo, naj se v domačem okolju poskrbi za preprečitev dostopa glodavcem v hišo, naj poskrbijo za varno odstranjevanje odpadkov hrane, da ne privabljajo glodavcev, ter naj hranijo živila in pijačo v zaprtih posodah.

Prav tako je treba redno izvajati deratizacijo, pri čiščenju dalj časa zaprtih prostorov pa naj temeljito prezračijo prostor, tako da na stežaj odprejo vsa okna in vrata za najmanj pol ure. V času prezračevanja naj ne bodo v prostoru, medtem pa naj pripravijo raztopino klornega razkužila ter nato razkužijo površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši. Minimalni čas delovanja razkužila je pet minut.

Pri delu naj si zaščitijo roke z rokavicami iz lateksa, razkužene iztrebke in mrtve glodavce pa naj poberejo s papirnato brisačo in jih odstranijo v vrečko ter odvržejo med splošne komunalne odpadke. Po razkuževanju je treba prostor in površine še mokro očistiti. Po končanem razkuževanju in čiščenju pa je treba uporabljene rokavice vreči v vrečko za smeti med splošne komunalne odpadke ter si roke temeljito umiti z vodo in milom.

Ob najdbi velikega števila poginulih miši v prostorih, kjer se nahajajo rejne živali, pa je treba obvestiti pristojnega veterinarja.

Pri bivanju in delu v naravi pa naj ljudje pazijo na svoje osebne stvari in jih ne puščajo dlje časa nezaščitene na tleh, ne poležavajo in posedajo na golih tleh, uporabljajo naj zaščitno masko za usta in nos pri delu, pri katerem se zelo praši. Prav tako ni priporočljivo piti vode iz izvirov v naravi, treba je skrbeti za higieno rok, predvsem po opravljeni potrebi in pred hranjenjem, ter odstraniti ostanke hrane, ki privabljajo glodavce.