Piranski župan

Bossman pričakuje pomoč države, ne polen pod noge

Tilen Pajek
3. 4. 2017, 20.45
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Peter Bossman, v Gani rojeni temnopolti župan Pirana, je eden od medijsko bolj izpostavljenih županov. Naše uredništvo ga je povabilo na klepet.

Peter Bossman je župan ene najpomembnejših turističnih občin v Sloveniji.

Za občino Piran, kot eno od glavnih turističnih občin v Sloveniji, je poletje najpomembnejši del leta. Kako ste pripravljeni na poletno sezono in kakšni so obeti?

Turistična sezona se v Piranu pravzaprav začne že s prvimi pomladanskimi sončnimi žarki in verjamem, da smo se nanjo dobro pripravili. Prepričan sem, da bomo imeli znova veliko gostov, napovedujejo pa tudi lepo vreme, ki je še zlasti pomembno za naše gostince. Dober pokazatelj, česa se lahko nadejamo letos, bodo že prihajajoči velikonočni prazniki. Že aprila lani je Piran pokal po šivih in odlična sezona se je nadaljevala vse do pozne jeseni, kar lahko delno pripišemo tudi razmeram v svetu. Destinacije, kot sta Turčija in Severna Afrika, ne veljajo več za varne. Gre nedvomno za veliko priložnost naše Obale, saj velja za varno in privlačno destinacijo na dosegu roke. To pravzaprav velja za vso Slovenijo.

Omenili ste mi, da med pluse štejete tudi čistočo, ki jo skušate v občini ohraniti v čim večji možni meri.

Res je. Občanke in občani smo sicer zelo kritični, ko gre za urejenost našega okolja, in zagotovo ostaja veliko prostora za izboljšave, vendar naši gostje vedno znova poudarjajo, kako izredno urejene zelenice in čiste javne površine imamo, ter nas pohvalijo za natančno redno vzdrževanje. Čistoča in urejenost okolja sta naša prednost, ne slabost.

V domačem kraju vas poznajo tudi kot priljubljenega zdravnika, pri tem poklicu je delo z ljudmi neizogibno. Funkcija župana ni nič drugačna, saj svoje delo opravljate tudi med občani. Kako pomemben člen so torej prebivalci?

Neprecenljiv del. Mislim, da prepogosto pozabljamo na potencial ljudi, ki tu živijo. Prav dejstvo, da je Piran živo mesto, je pomemben del njegove privlačnosti in šarma. Obiskovalkam in obiskovalcem je zelo všeč, da lahko spoznavajo nove ljudi, ki tu prebivajo in delajo, njihove drugačne življenjske izkušnje ter da slišijo zanimive in avtentične zgodbe o kraju. Upam si trditi, da je pravzaprav vsak Pirančan občasno tudi turistični vodič. Skoraj ni gosta, s katerim sem se srečal, ki ne bi izpostavil, kako izredno prijazni in gostoljubni so ljudje v Piranu. Navdušeni so tudi nad tem, da govorimo veliko jezikov, od angleščine, nemščine pa seveda do italijanščine. Zato sem zelo ponosen na svoje občanke in občane, kar bi morda moral večkrat izpostaviti.

Tu je problem prometna ureditev

Župan želi nameniti več prostora in ustrezno infrastrukturo pešcem in kolesarjem, vključiti nova ekološka vozila v promet in zgraditi dodatno garažno hišo.

Katero problematiko kraja največkrat izpostavijo občani oziroma kje pričakujejo spremembe?

Za mesto Piran je nedvomno največji problem prometna ureditev. Upamo, da bomo lahko s celostno prometno strategijo, ki je v oblikovanju, kandidirali za evropska sredstva in si s tem denarjem pomagali izboljšati razmere. Načrti so izboljšati trajnostno mobilnost, nameniti več prostora in ustrezno infrastrukturo pešcem in kolesarjem, vključiti nova ekološka vozila v promet ter seveda zgraditi dodatno garažno hišo.

Med nami so tudi občanke in občani, ki jih motijo množice gostov, vendar velika večina sprejema dejstvo, da je turizem temelj naše blaginje, in si želi še hitrejšega turističnega razvoja. Občina Piran je najpomembnejša turistična občina v Sloveniji, saj ustvarimo petino vseh prihodkov v turizmu. Vendar to ne pomeni, da smo z doseženim zadovoljni. Želimo si, da bi se gostje k nam vrnili, zato moramo ponudbo neprestano širiti. To pa je v Sloveniji zelo težko. Že poldrugo desetletje, na primer, skušamo v naše okolje umestiti golf igrišče, ki ga destinacija za zahtevne goste nujno potrebuje. A se vedno znova soočamo z blokadami projekta v Ljubljani, ki sicer soglaša, da gre za investicijo strateškega pomena, potem pa išče tisoč in en razlog, zakaj je ne bi smeli izvesti. Tega si naša država preprosto ne bi smela dovoliti, saj konkurenca čez mejo ne spi in vsak zastoj v našem razvojnem koraku s pridom izkorišča.

Nataša Fajo
Župan in podžupanja Meira Hot v aprilu vabita na Solinarski praznik ob prazniku sv. Jurija.

So pa naravne lepote prav tako pomembno ali celo nepogrešljivo bogastvo občine. Katere so tiste, ki jih noben turist ne sme izpustiti s seznama ogledov?

Naravne danosti občine Piran so osupljivo lepe in zelo veliko napora vlagamo v to, da jih ohranimo neokrnjene. Velik del ozemlja občine je že zavarovan v okviru krajinskih parkov Sečoveljske soline in Strunjan, ki sta postala pravi magnet za sodobne obiskovalke in obiskovalce, ki od svojega dopusta želijo več kot le zabavo, sonce in morje. Nedvomno pa mora vsak naš gost obiskati staro piransko mestno jedro, ki ohranja avtentičnost in ostaja v veliki meri nedotaknjeno. Tiste, ki zahtevajo vse, kar ponuja sodobni turizem, vabi Portorož s številnimi hoteli, bogato velnes ponudbo in nočnim dogajanjem, tudi v kazinoju oziroma igralnih salonih. Vse več pa je bolj avanturističnih obiskovalcev, ki želijo raziskovati in se pogosto kar s kolesi odpravijo v naše zaledje, v avtentične istrske vasi, kjer dejansko doživijo utrip te pokrajine ter svojo dušo spočijejo v družbi odprtih in iskrenih vaščank in vaščanov.

Po vsakem sprehodu se priležeta tudi dobra hrana in pijača. Tega pri vas ne manjka in to je vabljiva točka.

Nedvomno. Občina Piran si je utrdila tudi sloves kraja, kjer se izredno dobro je in pije. Italijani veljajo za kulinarične navdušence, ki k nam, tudi od zelo daleč, zahajajo zgolj zato, da bi kaj dobrega pojedli. Gostinska ponudba je bogata, cene dostopne, gostinci pa nadvse prijazni. 

Kako pa ocenjujete odnos s sosednjimi občinami?

Odlično sodelujemo z občinami Izola, Koper in Ankaran. Zavedamo se, da je slovenska obala majhna, povezovanje pa nujno. Razvoj in pozitivne spremembe ene občine vplivajo tudi na sosednje. Tako pozdravljam dejstvo, da je obalna cesta med Izolo in Koprom končno zaprta. Bilo bi škoda, če tega predela obale ne bi bolje izkoristili. Gre za spremembo, ki bo spodbudila razvoj celotne regije. Rad pa bi izpostavil tudi vzoren odnos, ki ga negujemo s hrvaškimi kolegi. Vzajemno izvajamo številne skupne projekte, večkrat pa se tudi obiščemo.

STA
Župan Bossman pozdravlja dejstvo, da je obalna cesta med Izolo in Koprom končno zaprta.

Kaj pa širše, na državni ravni?

Žal moram priznati, da nas država včasih ne razume. Razumeti bi morala, da so naše razvojne potrebe nekoliko drugačne od drugih predelov Slovenije. Pričakovali bi posebno pozornost in sodelovanje države z obalnimi občinami, saj je naš razvoj povezan z morjem, ki je državna last. Spomnimo se dogodka pred petimi leti, ko je vihar zrušil obalni zid na Fornačah. Neverjetno je, koliko birokratskih zahtev smo morali izpolniti in kako dolgi so bili postopki za pridobitev vseh dovoljenj za sanacijo tega zidu. Ali ni to skregano z logiko, da je morala občina vložiti tako veliko truda in porabiti tako veliko časa, da se je smela lotiti del na državni lastnini? Stroški, ki nastanejo zaradi teh birokratskih zapletov, so izredno visoki in pomenijo veliko obremenitev za našo lokalno skupnost, ki s temi projekti ne skrbi le za potrebe in interese svojih prebivalk in prebivalcev, temveč vseh državljank in državljanov. Zato bi pričakovali pomoč države, in ne polen pod noge. Verjetno niti ni treba omenjati problematike Jernejevega kanala v Seči, ki je v lasti države in velika sramota občine. Pravzaprav je skoraj neverjetno, da Slovenija vlaga toliko truda v iskanje razlogov, zakaj ne ukrepati, namesto v način, kako ga čim prej urediti.

Poglejva v načrte. Kakšna je strategija razvoja občine?

Postaviti destinacijo Portorož in Piran na vrh seznama najbolj zaželenih turističnih destinacij v Sredozemlju. Spodbuditi in omogočiti razvoj ponudbe in infrastrukture za gosta, ki bo zahteval produkte z visoko dodano vrednostjo. Okrepiti sodelovanje s turističnim gospodarstvom, od katerega pričakujemo vlaganja v ponudbo za podaljšanje turistične sezone. Ne smemo si dovoliti, da bi bili odvisni samo od obiska poleti. Upam, da bomo dosegli dogovor z Marino Portorož za izgradnjo termalne riviere, ki ne bo odvisna od letnega časa in vremena in bo privabljala povsem nov segment obiskovalk in obiskovalcev. Več pozornosti bomo namenili tudi dogodkom, ki imajo že zdaj pomembno vlogo v turistični ponudbi. Razstave, koncerti, prazniki in še zlasti festivali, kot so Poletni festival Piran in Tartinijev festival, Festival slovenskega filma in Mednarodni folklorni festival ... Že letos načrtujemo nekaj novosti, vendar bom tu ostal skrivnosten, saj si želim, da obiskovalci nova dogajanja odkrijejo sami. Pri tem pa si prizadevamo, da bi v ponudbo dogodkov vpletli vsa tri mesta – Piran, Portorož in Lucijo – in jih povezali s podeželjem.

Za konec pa: boste na naslednjih volitvah kandidirali za župana?

Sem član Socialnih demokratov, ki bomo svojega kandidata za župana izbrali šele prihodnje leto na kongresu, zato je veliko prezgodaj za to vprašanje. V tem trenutku sem povsem osredotočen na izvedbo projektov in nalog, ki sem si jih začrtal ob začetku mandata, in o prihodnjih volitvah ne razmišljam. Me pa delo za občanke in občane iskreno veseli in želim si ga opravljati tudi v prihodnje. O tem, v kakšni funkciji, pa je še preuranjeno govoriti.