Vsakršne večje spremembe v zdravstvenem sistemu do zdaj niso bile mogoče. Zaradi vpliva lobijev in različnih zasebnih interesov je namreč pred reformami v zadnjih letih do zdaj odstopil še vsak zdravstveni minister. Bo tokrat končno drugače?
Ker tudi aktualno stanje v zdravstvu, zlasti vse daljše čakalne vrste, kliče po spremembah, koalicija ministrico priganja k ukrepom.
Nestrpno pričakujejo ključni zakon, to je zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki med drugim predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V koaliciji sicer poudarjajo, da le ta ukrep ne bo dovolj, pač pa bo treba najti tudi vir, s katerim bodo ta izpad nadomestili. To bodo najverjetneje storili z novo dajatvijo, ki pa povečuje solidarnost.
Zakon naj bi v skladu s prvotnimi načrti šel v javno razpravo že do 12. decembra lani, a je ministrica tedaj koaliciji predložila le izhodišča. Napovedala je, da bo zakon v javni razpravi do konca lanskega leta, čeprav je bil rok za to 16. januar. Tudi ta rok je sicer v ponedeljek potekel.
V koaliciji so tudi to pot skeptični. Prvak DeSUS Karl Erjavec je v torek dejal, da se boji dneva, ko jim bo predstavljena zdravstvena reforma. Koalicija se ni poenotila niti še o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je na mizi dalj časa.
Bogatejši več, revnejši manj?
Reforma naj bi šla v smeri absolutne solidarnosti, kjer se bo v blagajno prispevalo glede na dohodke, dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa bi se ukinilo. Bogatejši bi tako prispevali več, revnejši pa manj. Neuradno smo izvedeli, da naj bi bilo kar 80 odstotkov ljudi s tem na boljšem.
Do krčenja košarice bolnikovih pravic naj ne bi prišlo. Bolniki bi tako obdržali obstoječe zdravstvene storitve.
