Vsiljivo beračenje

Vzhodnoevropski reveži preplavili Ljubljano

Robert Marin
19. 1. 2017, 07.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Na območju Ljubljane so policisti v lanskem letu obravnavali za več kot 100 odstotkov več primerov vsiljivega beračenja kot leto prej. Veliko večino prekrškov pa zagrešijo tujci iz najrevnejših držav Evropske unije.

Profimedia
Največ prekrškov pri nas zagrešijo romunski, bolgarski in slovaški reveži. (Fotografija je simbolična)

Če so v letu 2015 ljubljanski policisti v statistiko vnesli 158 primerov vsiljivega beračenja, so jih v lanskem letu kar 347 oziroma za okrog 120 odstotkov več kot leto prej.

Nataša Pučko, PU Ljubljana: »Problematika je največja na območju centra mesta Ljubljane …«

Manj je bilo lani nedovoljenega zbiranja prostovoljnih prispevkov; leta 2015 so policisti obravnavali 137 primerov, lani pa 101 oziroma 26 odstotkov manj. Večino prekrškov v obeh primerih pa so zagrešili tujci, in sicer v več kot 80 odstotkih. Prednjačijo Romuni, Bolgari in Slovaki. Ljubljanski policisti so v lanskem letu v 23 primerih za specialne povratnike s tega področja, nekateri od njih so imeli na grbi tudi premoženjske delikte, predlagali izgon iz države; sodišča so v 18 primerih sledila predlogom policije, izrekli pa so jim izgone za različna obdobja, kot pač predvideva zakon: od pol leta pa do petih let.

Prazne obljube in bergle za vzbujanje sočutja

Trgovina z ljudmi

Zgolj v enem primeru so ljubljanski policisti zbrali dovolj dokazov za ovadbo zaradi dveh kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, in sicer zoper 67-letnega Bolgara. 

Zgolj v enem primeru so ljubljanski policisti zbrali dovolj dokazov za kazensko ovadbo zaradi dveh kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, in sicer zoper 67-letnega državljana Bolgarije. V prvem primeru je osumljeni izrabil socialno in finančno stisko 57-letnega rojaka, ki je ob njegovem nadzoru moral beračiti po Ljubljani, pri tem pa je uporabljal bergle zaradi vzbujanja usmiljenja mimoidočih (iz tujine prihajajo tudi novice, da izkoriščevalci žrtve namerno pohabijo ...).

Siromak je moral prosjačiti ves dan, celoten izkupiček pa mu je bil odvzet. Osumljeni je 57-letniku odvzel tudi osebne dokumente, spati pa je moral v njegovem avtu na obrobju mesta. V drugem primeru pa je osumljeni preslepil 65-letnega rojaka, da je z njim odpotoval v Slovenijo, kjer ga je začel novačiti za beračenje, medtem ko je 65-letnik najprej mislil, da potujeta v Anglijo ...

»Pasivno« vs. »aktivno« beračenje

Vsiljivo beračenje je v Sloveniji prepovedano od vstopa v Evropsko unijo.

Samo beračenje v Sloveniji sicer ni prepovedano, državni zbor pa je po vstopu Slovenije v EU uzakonil prepoved vsiljivega beračenja, ki ga je opredelil kot prekršek. Tega berač stori, če aktivno posega v mimoidočega, kar po pojasnilih policije pomeni, da hodi za njim ali ga žali, ker ni dobil denarja oziroma ga je dobil premalo, ali ga prijema oziroma kako drugače nadleguje.

»Če pogledamo definicijo termina v zakonu o javnem redu in miru, bi lahko rekli, da gre za aktivno beračenje, medtem ko naj pasivno ne bi bil prekršek. Problem je v tem, kaj je za nekoga žaljivo beračenje, saj lahko tujci uporabljajo drugačne geste, kot so običajne pri nas. Ali pa že s svojo 'eksotično' podobo vzbudijo nelagodje, zaradi česar lahko prej pride do obravnave domnevnega prekrška,« ob tem za Svet24 opozarja kriminolog Marko Rusjan.

Tuje nočemo, svoje ne damo ...

Porast obravnavanih prekrškov je lahko tudi posledica večje policijske aktivnosti ... 

Tudi povečanje števila obravnavanih prekrškov je po Rusjanovem mnenju lahko zgolj posledica večje policijske aktivnosti na tem področju, sploh po begunski krizi, ki smo ji priča, ne pa dejanskega stanja: »Zakaj večja aktivnost v tej smeri, pa si lahko razlagamo z večjo netoleranco do revščine ali do tujcev. Predvsem pa kot obrambo spodobne podobe mesta.«

Na vprašanje, kako uspešen je lahko »srednjeveški« ukrep izgona v boju proti revščini, pa Rusjan odgovarja: »Država se otepa vseh revnih tujcev, pa naj so iz držav EU ali begunci. Pri tem država dosledno izvaja svojo politiko, ki ima seveda veliko podporo pri večini državljanov. Država se s tem ne bojuje proti revščini, temveč jo delno odstranjuje iz svoje sredine. Z argumentom, da imamo dovolj svoje. Avtohtono revščino pa ljubosumno čuva, da je kdo ne izkorenini.«