Junak iz Maribora

Aleksander rešil premraženega psa

Gabrijel Toplak
14. 1. 2017, 08.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Pomoč je poklicala bližnja soseda, ki je psu neodgovornih lastnikov večkrat na skrivaj nosila hrano in mu daljšala življenje.

Gabrijel Toplak
Labradorec zdaj že veselo teka naokrog.

Nizke temperature, ki so zajele naše kraje, občutijo tudi živali. O tem se je zadnje dni lahko znova prepričal Aleksander Kamenik iz Maribora, ki je v sredinih poznih večernih urah z verige rešil premraženega labradorca.

Aleksander Kamenik je prepričan, da je v Sloveniji več kot 100 takšnih primerov, kjer so psi prepuščeni samim sebi, lastniki pa popivajo ali uživajo.

Nonstop na vetru

»Še sam nisem mogel verjeti svojim očem. Pes je bil izpostavljen vetru in nizkim temperaturam. Ob mojem prihodu se je tresel huje kot šiba na vodi. Česa takšnega že dolgo nisem videl. Tako rekoč umiral je,« je včeraj za Svet24 dejal Kamenik. Vikend, ob katerem je bil kuža pripet na verigo, stoji ob vinski cesti na vrhu Meljskega hriba, kjer nenehno neizprosno piha veter. »V času reševanja je še mene zanohtalo. Sama sreča, da me je pravočasno poklicala bližnja soseda, ki je psa pogosto hranila, in me prosila, naj čim prej pridem in psa rešim. Zgrozil sem sem se ob pogledu na njegovo kočo. Bila je lesena, podrta in vlažna. Iz nje so štrleli žeblji. Bil je brez zavetja,« je povedal Kamenik.

Gabrijel Toplak
Aleksander Kamenik: "Neresni lastniki in alkohol sta največji problem v Sloveniji."

Neodgovorni lastniki

Po njegovem prepričanju je pes ostal pri življenju predvsem zaradi sosede, ki ga je hranila tako rekoč na skrivaj. »V posodo mu je nasipala brikete in odšla. Lastnikov vikenda, kar sem slišal, naj bi bilo več. Bili naj bi alkoholiki in do drugih agresivni, prihajali naj bi občasno. In ravno neresni lastniki ter alkohol so največji problem v Sloveniji. Ti po navadi, bodisi pri hiši ali na vikendu, psa samo privežejo in ga prepustijo samemu sebi,« je poudaril Kamenik. Kosmatinec, ki je bil najverjetneje na prostem oziroma na prepihu vso zimo, je bil tudi brez vode. Posoda je bila daleč stran, v njej ni bilo ledu, torej tudi vode že dolgo ne. A je Kamenik zagotovil, da je pred psom svetla prihodnost. »Ker ni čipiran, sem se odločil, da ga obdržim. Imena zanj še nimam, bo pa najverjetneje Mrazko, Zimko ali Tresko,« je sklenil rešitelj.