Zima trka na vrata

Veste, kako pravilno kuriti? Za vaše zdravje gre

J.P.
13. 10. 2016, 10.09
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Pričetek kurilne sezone v Sloveniji pomeni slabšo kakovost zraka.

P.K.
Agencija Republike Slovenije za okolje ocenjuje, da individualna kurišča k skupnim emisijam delcev prispevajo več kot 62 odstotkov.

Glavna vzroka za slabšo kakovost zraka – preseganje trdih delcev PM10 – sta nepravilno kurjenje in uporaba zastarelih malih kurilnih naprav. Ti delci pa ne vplivajo le na kakovost zraka, ampak tudi na zdravje ljudi.

Onesnaženost zraka je predvsem posledica človekove dejavnosti, čeprav lahko njegovo kakovost poslabšajo tudi naravni viri. V zimskem času se tako srečujemo s povečanimi koncentracijami delcev PM10. Čeprav so viri delcev različni, med glavne sodijo individualna kurišča, promet in industrijo.

Agencija Republike Slovenije za okolje ocenjuje, da individualna kurišča k skupnim emisijam delcev prispevajo več kot 62 odstotkov. Podatki kažejo, da največ gospodinjstev uporablja male kurilne naprave na drva – če gre za dobre naprave, lahko s pravilnim kurjenjem in uporabo suhega lesa zmanjšamo izpuste delcev in drugih škodljivih snovi.

Ministrstvo za okolje in prostor
Pravilen in napačen pristop

Ministrstvo za okolje in prostor svetuje

V malih kurilnih napravah ne smemo kuriti plastike, obdelanega lesa (lakiranega), oblačil in drugih odpadkov, ki sodijo v zabojnike. Kurjenje pravilno sušenega lesa zmanjša porabo goriva in onesnaževanje zraka – kar pomeni, da s pravilnim kurjenjem varujemo svoje zdravje.

Subvencije in različni dejavniki

Generalna direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor mag. Tanja Bole je na novinarski konferenci poudarila, da država »preko subvencij dodeljuje med drugim tudi nepovratne finančne spodbude za: vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe; vgradnjo toplotne črpalke; vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema. Iz podatkov Eko sklada izhaja, da je največji delež nepovratnih sredstev za kotle na lesno biomaso odobren v jugovzhodni Sloveniji. Delež subvencioniranja je do 50 odstotkov. V veljavi je tudi poseben javni poziv - finančne spodbude socialno šibkim občanom za zamenjavo starih kurilnih naprav na trdna goriva z novimi napravami, kjer je delež subvencioniranja 100 odstotkov. Ta poziv velja za občine s sprejetim odlokom o načrtu kakovosti zraka. Po podatkih Eko sklada je bil največji delež nepovratnih sredstev odobren občanom v Zasavski regiji.«

Onesnaženost zraka je predvsem posledica človekove dejavnosti, čeprav lahko njegovo kakovost poslabšajo tudi naravni viri.

Predstojnik Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Peter Otorepec, dr. med. spec. Pa je izpostavil, da pri kurjenju fosilnih goriv nastajajo delci dušikovih oksidov in različne rakotvorne snovi, njihova količina je odvisna od kvalitete naprave ali na primer ali je les dovolj sušen. »Med temi snovmi so tudi prašni delci, ki povzročajo najprej bolezni dihal, tam kjer vstopajo v organizem. Pri ljudeh, ki imajo kakšne kronične bolezni dihal, ti delci stanje lahko poslabšajo. Ker pa delci vstopajo tudi v kri in potujejo v vse organske sisteme ter povzročajo vnetne reakcije, pa lahko med drugim povzročajo tudi bolezni srca in ožilja, arterosklerozo, visok pritisk, bolezni živčevja, raka pljuč in raka mehurja, pa tudi sladkorno bolezen tipa 1 in 2. Zato v zdravstvu apeliramo na to, da bi bilo teh emisij čim manj, bodisi iz individualnih kurišča, bodisi iz prometa.«